Stroka: Takšen zakon bi pomenil politizacijo vrtcev in šol

Odbor državnega zbora za izobraževanje bo danes obravnaval predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki so ga vložili poslanci SDS, NSi, SMC in poslanca narodnosti. Predlog novele najbolj razburja zaradi načrtovane spremembe sestave svetov zavodov, v katerih bi največ predstavnikov, pet, imeli ustanovitelji, vsak po tri predstavnike pa bi imeli zaposleni in starši. Stroka temu predlogu nasprotuje in opozarja, da bo imela ključni vpliv v svetih zavodov politika. Do zdaj so imeli največ predstavnikov v svetu zavodov zaposleni.

Stroka enotna: Novela zakona je politizacija šolstva

Proti predlagani noveli zakona so se ostro odzvali v Svizu. Kot so zapisali, se s povečanjem števila predstavnikov ustanovitelja na pet članov od skupno enajstih članov sveta zavoda »na široko odpirajo vrata odločilnemu vplivu politike na delovanje vrtcev in šol ter izbiro ravnateljev, kar je zdajšnja sestava uspešno omejevala. Že do zdaj je bilo največ pritiskov med postopki izvolitve ravnateljic in ravnateljev posameznih zavodov zabeleženih s strani lokalne politike, v določenih obdobjih pa tudi s strani državne politike.«

Zapisali so še, da so pri izbiri ravnatelja strokovni delavci ključni, ker najbolj poznajo kandidate: »Zmanjševanje števila zaposlenih v svetih zavodov pomeni, da predlagatelj pri izbiri ravnateljev ne zaupa strokovnim delavcem v vrtcih, šolah in dijaških domovih ali da se mu dozdajšnja izbira ravnateljev ne zdi ustrezna.« Do petka, 19. novembra, so zbrali skoraj 25.000 podpisov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki nasprotujejo predlogu novele zakona.

Pedagoška stroka proti

Da je predlagana novela zakona slaba, so prepričani tudi na oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Čeprav je, kot pravijo, vidik lokalne skupnosti v svetu zavoda pomemben, »pa o pedagoškem vodenju in o ravnateljevih pedagoških odlikah občinski funkcionarji oziroma njihovi predstavniki v svetih zavodov ne morejo kompetentno presojati in imeti pri tem odločilne besede«. Dodali so, da je predlagana novela »pripravljena površno, rešitve so slabo argumentirane in utemeljitve mestoma zavajajoče. Predlagatelji svojih namer po krhanju strokovnosti in politizaciji šole niti ne skrivajo. Spremembe, ki jih želijo uveljaviti, so zato zelo škodljive.«

Civilna iniciativa staršev zaradi samotestiranja na ustavno sodišče

Tudi oddelek za pedagogiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru nasprotuje predlagani noveli zakona. Kot je zapisal predstojnik omenjenega oddelka red. prof. dr. Edvard Protner, so predstavniki zaposlenih v sestavi svetov zavodov porok zagovarjanja strokovnih odločitev: »Krčenja števila predstavnikov zaposlenih in povečevanja števila predstavnikov ustanovitelja ni mogoče razumeti drugače, kot prizadevanje za večji vpliv lokalne (in državne) politike na delovanje vrtcev in šol. Ta sprememba bi še posebej močno vplivala na imenovanje ravnateljic in ravnateljev, ki bi jih v odnosu do politične oblasti postavila v položaj odvisnosti.«

Da bi takšna sprememba javne šole in vrtce podvrgla političnemu vplivu zlasti lokalnih oblasti, ravnatelje pa postavila v »nesprejemljivo podrejen položaj«, so prepričani tudi v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije.

Poslanske skupine SDS, NSi in SMS so še pred današnjo sejo odbora vložile amandma in predlagajo, da bi sveti javnih vrtcev in šol šteli sedem članov, tri predstavnike bi imel ustanovitelj, po dva pa starši in zaposleni.

Dodatna opozorila

Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije je opozorila še na predlagano spremembo 2. člena zakona, v katerega bi predlagatelji radi umestili še dodaten cilj sistema vzgoje in izobraževanja »vzgajanje in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah«. V Zvezi poudarjajo, da obstoječi zakon že zagotavlja vzgojo in izobraževanje za optimalni razvoj posameznika, in se sprašujejo, kaj predlagatelji sploh razumejo s tem ciljem: »Odsotnost razmisleka o teh vprašanjih lahko privede do izjemno spornih interpretacij, po katerih bi morala javna šola spodbujati ozko nacionalistično in do vseh ostalih kultur izključujočo domačijskost, po možnosti z namenom, da postopoma tlakuje pot ponovnim poskusom uvajanja verouka v javne šole.«

Podrobna stališča predstavili še pred začetkom seje odbora za izobraževanje

Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj je poudarila, da v skupnosti vrtcev predlagane novele zakona ne podpirajo: »Ob manjši prisotnosti članov s strani zaposlenih obstaja večja možnost izvrševanja pritiska na ravnatelja pri sprejemanju odločitev in hkrati usmerjanja delovanja posameznega zavoda. V tem delu nas izrazito skrbi za strokovnost in zakonitost delovanja sveta zavoda, saj iz prakse vemo, da zunanji člani nimajo in tudi ne morejo imeti širših znanj, ki bi bili v pomoč pri strateških odločitvah.«

Danijela Makovec Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, je dejala, da se lotevajo novele zakona v obdobju, »ko še vedno čakamo na evalvacijo šole na daljavo in primanjkljajev, menda bodo rezultati junija 2022«. Dodala je, da so novelo pripravili »brez dialoga in iskanja premišljenih rešitev. Polje vzgoje in izobraževanja se izkorišča za ozke strankarske, politične interese.«

Da je napovedana sprememba sestave svetov zavodov škodljiva, je opozoril tudi predsednik upravnega odbora Pedagoškega inštituta Damijan Štefanc: »Šolstvo je eden redkih sistemov, ki ni podlegel politizaciji. Ne, ker smo se mi temu upirali, ampak ker so v sistem vgrajene varovalke. Ena od teh je tudi sestava sveta zavoda.«

Simona Kustec pričakovano ostaja ministrica za izobraževanje

Da mora ostati sestava taka, kot je, je znova poudaril tudi glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj: »Sprašujem se, kako ob vseh strokovnih nasprotovanjih ministrica in ministrstvo še vedno podpirata predlog novele. Od kod tak pogum? Mednarodne primerjave kažejo na dobre rezultate slovenskega izobraževalnega sistema. Ti rezultati so nastali ob sedanjih sestavah svetov zavodov in verjetno so ravnatelji, ki so bili tam imenovani, k temu prispevali. Ključna je argumentacija, da so ravnatelji šibki, ker morajo biti všečni zaposlenim. Ali to pomeni, da bodo morali biti zdaj všečni politiki?« Štrukelj je dejal, da če bo zakon sprejet, bo sprejet ob nasprotovanju stroke. Kako bodo unovčili skoraj 25.000 podpisov, pa se bodo še dogovorili, tudi o morebitnem referendumu.

Predlog novele zakona podpirajo v Skupnosti občin Slovenije, kjer predlagajo, da bi mandat članov svetov zavodov vezali na mandate občinskih svetov. Predsednik zveze osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan je dejal, da v nekaterih občinah to že deluje: »Ko se spremeni sestava občinskega sveta, spremenijo članstvo v vseh svetih zavodov. Če bi imeli deželo z razvito demokracijo, me to ne bi skrbelo. Zdaj pa imam do tega hude zadržke.«

Starši si predstavljajo, da je šola à la carte

Tako Pečan kot tudi Bogatajeva sta se strinjala, da je treba postopek imenovanja ravnatelja spremeniti. Štrukelj meni drugače: »Letno je okoli sto imenovanj ravnateljev in v okoli 85 do 90 odstotkih primerov ni nobenih težav. Ne zavračam diskusije o spremembah imenovanja ravnateljev, a zadeva načeloma deluje.« Glede predloga skupnosti občin pa je dejal, da »to jasno govori, da si želijo lokalne skupnosti narediti vrtce in šole odvisne od vsakokratne oblasti. Če se to res kje že dogaja, je to protizakonito.«