Bešič Loredan: Nihče ne more razlagati o inkviziciji in postaviti pacientov v podrejeni položaj

V malem novinarskem središču vlade na Gregorčičevi 25 je odločitve, sprejete na današnji seji v zvezi z dogodki na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, svetom zavoda ter direktorjem klinike Bojanom Zalarjem predstavil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

»Tako vlada kot minister bosta vse, kar se dogaja na psihiatrični kliniki, vzela resno in prišla vsemu do dna. Osebno sem izjemno razočaran nad nastopi in besedami direktorja klinike, saj se nihče ne more odzvati proti družbi, razlagati o inkviziciji in postaviti najbolj ranljive – paciente – v podrejeni položaj, se postaviti nadnje, govoriti o njih kot o ljudeh z najtežjimi oblikami duševnih obolenj. Zato pozivam gospoda k odstopu. Naloga ustanovitelja in mene je, da zaščitimo ljudi in kliniko kot ustanovo, ki mora imeti odprta vrata in jasno komunicirati o tem, kar je bilo in česa ni bilo narejenega,« je dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in obsodil »popolnoma nedostojno komunikacijo« vodstva klinike.

Po navedbah ministra se je vlada za menjavo članov sveta klinike odločila na podlagi poročila ministrstva, ki so ga pripravljali zadnja dva meseca, dodatno pa je njihovo odločitev podkrepilo stališče sveta zavoda, da je na Kliniki vse v redu.

Mnogi želijo k ministru

Ljudje so se že obrnili na ministra, da bodo prišli in povedali svoje izkušnje s kliniko. Prvi se bodo oglasili že jutri. Prihodnji teden je še nekaj prostih terminov. »Želim si, da s sistemskim nadzorom in s svetom zavoda v novi sestavi opravimo vsak svoje delo in da gredo po podani anonimni kazenski ovadbi vsi nadzorni organi v kliniko,« je dodal.

Vse paciente, ki so bili zdravljeni na kliniki, je pozval, naj bodo mirni, saj klinika v točki zdravljenja dela dobro: »Če pa želi svet zavoda zadeve zapreti in ne sodelovati, je to nedopustno.« Minister je kritičen tudi do tega, da klinika nikoli ni imela zunanjega nadzora.

Sem prvi minister, ki je dal jasno vedeti, da si želimo digitalno transparentnost v zdravstvu, je dodal. Proti temu pa je precej upora. Pozval je Zdravniško zbornico, naj uvede izredni nadzor v kliniki. Nobenega indica od predsednika vlade Goloba ni bilo, da ne bi imel več njegovega zaupanja, je še zagotovil Loredan.

Spomnimo, kaj je dejal in s čim je dr. Zalar povzročil ogorčenje. »Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem, če je ena res, ker je to del nečesa. Del sistema.« To so besede dr. Bojana Zalarja, direktorja Psihiatrične klinike Ljubljana in sodnega izvedenca klinične psihologije, ki jih je izrekel na novinarski konferenci ta teden.

Odziv razrešenega sveta UPK

Razrešeni člani sveta UPK Ljubljana, ki so bili imenovani s strani ustanovitelja, ministrstva za zdravje so se na ministrove navedbe odzvali v izjavi za javnost danes popoldne. Zapisali so, da so očitki ministra, da svet zavoda ni opravil svoje naloge nadzora in da klinika ni imela zunanjih nadzorov, neresnični in zavajajoči. 

»Resnica je ravno nasprotna. Svet UPK Ljubljana je doslej ves čas delal v skladu s sklepom o ustanovitvi zavoda ter statutom. UPK Ljubljana je ena najbolj nadziranih zdravstvenih ustanov, kar je razumljivo glede na občutljivost populacije, ki jo klinika obravnava,« so zapisali. 

Pojasnili so, da je svet po vsaki seji sprejete zapisnike in dokumente redno pošiljal ministrstvu, to pa je pisno soglašalo z njimi, tudi v letu ministrovanja sedanje vlade. Ministrstvo po njihovih navedbah ni nikoli zahtevalo dodatnih pojasnil.

Svet s strani ministrstva ni prejel nobenih ugotovitev o nepravilnostih delovanja, so zapisali. Ministrstvu so predlagali tudi sestanek, vendar se na njihovo pobudo ni odzvalo. 

»Silno se tudi čudimo, da so na ministrstvu več mesecev v tajnosti proučevali dogajanja na kliniki. Pri nas, kot predstavniku ustanovitelja, pa niso preverjali zbranih podatkov in nas tudi ne vprašali po stališčih do ugotovitev, na osnovi katerih so razrešili člane Sveta in pozivali direktorja k odstopu,« so zapisali. 

Neresnična je po njihovem tudi navedba ministra, da klinika ni imela zunanjih nadzorov, temveč le interne. Klinika je po navedbah sveta od leta 2020 do 2023 imela 31 zunanjih nadzorov.

Neresnična je po njihovem tudi trditev ministra, da ta nima manevrskega prostora za odreditev izrednega nadzora zdravniške zbornice, češ da je edina, ki ga lahko zahteva, klinika sama. Zakon o zdravstveni dejavnosti v 78. členu našteva, kdo ima pravico do odreditve takšnega nadzora in na prvem mestu je prav minister za zdravje, so zapisali.