Zaradi očitkov o hudem nasilju opravili razgovore z zaposlenimi

Vodstvo ljubljanske psihiatrične klinike bo danes stopilo pred kamere. Jutri seja sveta zavoda.

Galerija

Na ljubljanski psihiatrični kliniki zagotavljajo, da delo opravljajo visoko strokovno, očitke o nasilju pa označujejo za konstrukt. FOTO: Blaž Samec

Brigite Ferlič Žgajnar

6. 6. 2023 | 05:00

6. 6. 2023 | 06:50

14:29

A+A-

Zaradi očitkov, da se je na Psihiatrični kliniki Ljubljana zvrstila vrsta hudih nasilnih ravnanj nad pacienti in da so odgovorni premalo hitro in odločno ukrepali, so na ministrstvu za zdravje za danes ob 13.30 sklicali tiskovno konferenco, vodstvo psihiatrične klinike bo pred kamere stopilo ob 11. uri, jutri popoldne pa bo zasedal svet zavoda. Zadevi bomo prišli do dna, se je zavezala predsednica sveta zavoda Branka Neffat.

Z Neffatovo smo govorili včeraj dopoldne, ko je še zbirala dokumentacijo v zvezi z očitki o nasilju nad bolniki Univerzitetne Psihiatrične klinike Ljubljana (UPKL). »Popolnoma smo šokirani, osebno sem prizadeta, če je vse to res,« je dejala in dodala, da člana iz vrst zaposlenih v svetu zavoda zgodb o nasilju, ki so zdaj prišle v javnost in o katerih je prvi poročal N1, na svetu zavoda nista nikoli izpostavila. Kot je povedala, si želi imeti celovite informacije, zato je zbrala dokumentacijo, ki jo namerava pred sejo sveta temeljito preučiti. Dokler tega ne stori, se z izjavami ne želi prenagliti.

Pričevanja zaposlenih

Po njenih informacijah je vodstvo ustanove že opravilo nekaj razgovorov z zaposlenimi, kot pravi, pa bo več jasnega, ko bo znano, kaj so povedali. Obljubila je, da bo naredila vse, da se tako tragični dogodki, če so se res dogajali, ne bodo več ponovili. Žalosti jo tudi, če so bili res tiho tisti, ki bi morali nasilno ravnanje prijaviti.

V približno 12 razgovorih z zaposlenimi, ki jih je do včeraj dopoldne opravil dolgoletni direktor Psihiatrične klinike Ljubljana Bojan Zalar, ni bilo po njegovih besedah zaznati ničesar, kar bi potrjevalo objavljena pričevanja anonimnih oseb o nasilnem in surovem izživljanju nad ranljivimi in nemočnimi pacienti, o tem, kako naj bi jih dušili z blazino, tepli po intimnih predelih ipd.

Zato ga vse bolj navdaja občutek, da gre za konstrukt in manipulacijo nekaterih nezadovoljnih nekdanjih in sedanjih zaposlenih, kar je izjemno neetično. Po njegovem se bijejo bitke za prevzem njegovega položaja, pri čemer je tarča postal še minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Za tega se namreč vse intenzivneje išče zamenjava. Direktor je zagotovil, da so se na informacije o nasilju, četudi anonimne, vedno odzvali. Ob vsaki prijavi nasilja so po njegovih zagotovilih do zdaj vedno sprožili tudi strokovni nadzor.

»Zdaj smo priča cunamiju, ki psihično ruši tako paciente kot zaposlene. Nekateri od njih mi že pravijo, da bodo dali odpoved in šli na delovno mesto, kjer bodo imeli mir,« je povedal direktor. Nasilje naj bi se dogajalo na oddelku za prisilno hospitalizacijo, kjer dela od osem do deset ljudi. Zalar dvomi, da bi bili ti tako medsebojno povezani, da nobeden ne bi črhnil o kršitvah, če bi nastajale. Več bo povedal danes ob 11. uri, za ob 13.30 pa so tiskovno konferenco sklicali na ministrstvu za zdravje.

psihiatrična bolnišnica update

Nenapovedani obisk varuha

Ob navedenem se sprašujemo, kako to, da je bil v okviru državnega preventivnega mehanizma (DPM), ki ga izvršuje varuh človekovih pravic, v zadnjih šestih letih opravljen le en obisk omenjene klinike, pa še ta je bil reden in napovedan (leta 2021 je sledil še kontrolni obisk). V uradu so pojasnili, da je DPM psihiatrično kliniko v zadnjih letih obiskal večkrat. To so bili splošni obiski, ob katerih je preverjal razmere na večini oddelkov pod posebnim nadzorom, ob nekaterih posameznih obiskih pa se je osredotočil le na razmere na posameznih oddelkih. Ob nenapovedanem kontrolnem obisku avgusta 2021 je preverjal, ali je ustanova odpravila nekatere nepravilnosti ob obravnavi pacientov, ni pa bilo mogoče razbrati nasilja nad pacienti.

Lani so sicer prejeli pobudo, ki je posebej izpostavljala ravnanje osebja v UPK Ljubljana, a postopka niso mogli nadaljevati, saj se pobudnik ni odzval na poziv, naj posreduje še določene podatke, s katerimi bi njegove navedbe lahko preverili. Letos so bili seznanjeni, da je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije na kliniki opravila izredni strokovni nadzor. »Vse te informacije bodo podlaga za nenapovedan obisk, ki ga že načrtujemo. Zgodbe, ki so bile javno izpostavljene, je vsekakor treba vzeti resno in jih raziskati, in to morajo storiti tudi drugi pristojni organi,« so sklenili v uradu varuha.

Odziv Zveze organizacij pacientov Slovenije

Zveza organizacij pacientov Slovenije pod vodstvom Štefanije L. Zlobec je včeraj ob javnih objavah o dogodkih nasilja na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana obvestila javnost o naslednjih svojih stališčih, predlogih in zahtevah:

Zveza organizacij pacientov Slovenije pričakuje tako kot vsi državljani, da jim bo zagotovljena kakovostna, varna in spoštljiva zdravstvena obravnava s strani vseh zdravstvenih delavcev in izvajalcev zdravstvenih storitev.
Zveza organizacij pacientov Slovenije zahteva, da direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana takoj javno razkrije podatke o vseh izvedenih notranjih strokovnih nadzorih glede varnosti pacientov na podlagi prijav pacientov in njihovih ožjih družinskih članov ali bližnjih oseb, kakor tudi zaposlenih na kliniki v zadnjih štirih letih, seveda ob ustreznem varstvu pravic pacientov glede razkritja podatkov.
Prav tako Zveza pričakuje, da bosta minister za zdravje in Vlada RS pospešila pripravo Zakona o kakovosti in varnosti pacientov ter Zakona o nekrivdni odškodninski odgovornosti za škodo, povzročeno pacientom s preprečljivimi dogodki, ki bosta omogočila tudi čimprejšnjo ustanovitev neodvisne javne agencije za upravljanje in nadzor kakovosti v zdravstvu. Po ugotovitvah in ocenah Zveze Republika Slovenija že več kot dve desetletji na področju kakovosti in varnosti zelo zaostaja za drugimi državami v Evropski uniji in je po poročilih Evropske komisije na nekaterih področjih glede varnosti pacientov na enem od zadnjih mest v EU. Posledica dosedanje zakonske neurejenosti na tem področju pa so tudi dogodki, o katerih poročajo naši člani in tudi javni mediji.
Prav tako Zveza pričakuje, da Ministrstvo za zdravje takoj imenuje neodvisnega preiskovalca z visokim mednarodnim ugledom, ki bo po nalogu ministrstva preiskal javno objavljene navedbe o primerih hudega nasilja nad pacienti na UPK Ljubljana v zadnjih štirih letih, katerega preiskava naj potrdi ali ovrže sume storitve nasilja nad pacienti s strani zaposlenih. MZ naj na podlagi poročila neodvisnega preiskovalca v primeru resnega suma storitve kaznivih dejanj potem vloži kazenske ovadbe. Predlagamo MZ, da natančno določi naloge neodvisnega preiskovalca, pri čemer Zveza pričakuje in predlaga, da ji ministrstvo omogoči, da kot stranski udeleženec zaradi interesa javnosti lahko sodeluje pri oblikovanju nalog in vprašanj preiskovalcu.
Zveza organizacij pacientov Slovenije pričakuje in zahteva, da direktor UPK Ljubljana skladno z Zakonom o pacientovih pravicah v najkrajšem možnem roku poroča o izvedenih notranjih strokovnih nadzorih glede zatrjevanih kršitev pravice pacientov za obdobje zadnjih štirih let, pri čemer Zveza pričakuje, da bo direktor klinike javno objavil podatke ob zagotovljenem z zakonom določenem varstvu osebnih podatkov pacientov:

o številu in vsebini vloženih zahtev pacientov za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic (prva alineja 1. odstavka 47. člena ZPacP) v zadnjih štirih letih ne glede na to, ali so bile zahteve vložene pisno ali ustno
o rezultatih izvršenih internih strokovnih nadzorov, še posebej, ali so bile ugotovljene morebitne kršitve pravic pacientov, vrste in teža kršitev ter ukrepi, ki jih je sprejel direktor proti kršilcem pravic pacientov
ali in kako ter v kakšnih rokih so bili izvedeni postopki internih strokovnih nadzorov
ali in kako je bilo pacientom v teh postopkih zagotovljeno brezplačno svetovanje in pomoč zastopnika pacientovih pravic
ali in kako je bila zagotovljena nepristranost in poštenost obravnave, zlasti, ali so v teh nadzorih sodelovali tudi zunanji strokovnjaki, ki niso zaposleni na UPK ali z njo kakorkoli poslovno ali delovno povezani
ali in kako so bila sprotno dokumentirana vsa postopkovna dejanja udeležencev
ali in kako je bila spoštovana možnost za mirno reševanje sporov.

Prav tako pričakujemo, da bo poročilo obsegalo podatke, ali in koliko je bilo vloženih zahtev za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic v postopku pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic na podlagi pacientovih pisnih ali ustnih zahtev pacientov, ki so se zdravili v tem obdobju na UPK Ljubljana ter kakšni so bili rezultati drugih obravnav na omenjeni komisiji.

Enako pričakujemo, da bo poročilo obsegalo podatke, ali in v kolikšnem številu primerov so uvedbo postopkov za prvo in drugo obravnavo za paciente UPK Ljubljana zahtevali ožji družinski člani ali bližnje osebe, če so pacienti s tem soglašali.

Posebej Zveza pričakuje glede na izjave nekaterih nekdanjih zaposlenih v medijskih objavah N1, katerih identiteta ni bila razkrita, da direktor klinike pripravi poročilo za enako obdobje, ali in koliko je bilo prijav nasilja nad pacienti, ki so jih ustno ali pisno vložili zaposleni na kliniki ter v zvezi s tem še posebej, ali je direktor v vseh primerih prijav uvedel interni strokovni nadzor. Kakšne so bile ugotovitve uvedenih nadzorov in v kolikšnem številu primerov je bil postopek naknadno ustavljen zaradi umika prijave primera nasilja s strani prijavitelja?
Pričakujemo tudi, da direktor objavi poročilo, ali in v kolikšnem številu primerov je v primeru ugotovljenega nasilja nad pacientom in tudi obratno zaradi nasilja pacienta nad zdravstvenim osebjem klinike direktor klinike vložil ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja ter kakšni so bili rezultati morebitnih vloženih ovadb.
Zveza organizacij pacientov Slovenije pričakuje, da direktor UPK Ljubljana takšno poročilo pripravi najkasneje v roku 14 dni kot primernem skrajnem roku, saj direktor razpolaga z vsemi zahtevanimi podatki. Zanima nas tudi, ali je bilo s strani vodstva klinike kadarkoli v tem obdobju izrečeno kakršnokoli opravičilo pacientu (pacientom) zaradi morebitne kršitve pravice pacientom.
Zveza organizacij pacientov Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da v najkrajšem možnem roku javno objavi:

podatke o številu in vrsti vloženih zahtev za drugo obravnavo pacientov UPK Ljubljana, ki so jih vložili v zadnjih štirih letih na Komisijo za varstvo pacientovih pravic skladno z 2. alinejo 47. člena ZPacP na podlagi ustnih ali pisnih zahtev pacientov te klinike oziroma njihovih ožjih družinskih članov ali bližnje osebe
rezultate drugih obravnav, če so bile izvedene.

Zveza ugotavlja, da Republika Slovenija žal še vedno nima zakonsko ustrezno urejenega sistema upravljanja in nadzora kakovosti in varnosti v zdravstvu po vzoru nekaterih držav (Anglija itd.). Zato si Zveza prizadeva skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije in nekaterimi drugimi deležniki, da se ustrezen zakon pripravi in sprejme do konca leta 2023. Zveza ob tem ugotavlja, da ministrstvo za zdravje v zvezi s tem sploh ni odgovorilo niti ZOPS niti Zdravniški zbornici Slovenije in Slovenskemu zdravniškemu društvu na pripombe na osnutek Nacionalne strategije kakovosti in varnosti v zdravstvu iz januarja 2023 ter jih je v celoti spregledalo ob sprejemu strategije, ki jo je minister za zdravje podpisal 7. aprila 2023.

Zato Zveza ponovno javno izraža pričakovanje, da bosta minister za zdravje in Vlada RS omogočila, da bodo vsi ključni strokovni deležniki na področju kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave enakopravno in polno vključeni v pripravi dveh zakonov s tega področja ter pri ustanovitvi neodvisne javne agencije ali nacionalnega inštituta za kakovost in varnost v zdravstvu, ki ne bo samo podaljšek ali del ministrstva za zdravje.

Zveza organizacij pacientov Slovenije pri tem obvešča slovensko javnost, da bo 17. septembra 2023 organizirala z vsemi svojimi članicami in drugimi deležniki slovesno obeležitev Svetovnega dneva varnosti pacientov, ki bo na ta dan organiziran na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije. Takrat bomo predstavili tudi primere hujših kršitev pravic pacientov in njihove varnosti. Zveza bo začela tudi sistematično spremljati primere kršitev varnosti pacientov in vlagati po njihovem pooblastilu kot zagovornik njihovih pravic zahteve za izvajanje ustreznih postopkov in bo pri tem zagotavljala ustrezno strokovno in moralno pomoč slovenskim pacientom.
Zveza organizacij pacientov Slovenije bo predlagala spremembe in dopolnitve Zakona o pacientovih pravicah, ki naj omogočijo ustanovitev območnih svetov za varstvo pravic pacientov, ki bodo zagotavljali polno pomoč pacientom v primerih kršitev varnosti pacientov pri zdravstveni obravnavi.