Blatenje prijaviteljice posilstva je poželo zgražanje množice

Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem je bil v ponedeljek, ob obravnavi peterice, obtožene posilstva petnajstletnice, napovedan shod njihovih podpornikov. Udeležili sta se ga le dve osebi, ki sta prijaviteljico posilstva razglasili za lažnivko in trdili, da žrtev ni ona, temveč več let starejši mladeniči, ki so dejanje posneli in objavili na spletu. V odziv na shod se je zbrala množica in protestirala proti kulturi posilstev in valjenju krivde na žrtve.

FOTO: Dejan Javornik

Javni shod je le zadnja epizoda že dlje časa trajajoče kampanje na družbenih omrežjih in spletnem blogu, v kateri so podporniki obtožencev, poleg množice zapisov, skrajno žaljivih do mladoletne prijaviteljice posilstva, javno objavili tudi njene osebne podatke in fotografije.

V odziv je Iniciativa proti kulturi posilstva pozvala na protishod, proti »kulturi posilstva, ki odgovornost za nasilje prelaga s povzročiteljev na preživele«. Ob tem so opozorili tudi, da se postopek na sodišču vleče že tretje leto, čeprav naj bi v primerih, ko so žrtve mladoletne, trajal največ pol leta. »Dodatna retravmatizacija se dogaja skozi celoten proces obravnave. Seksizem in dvom o verodostojnosti preživele sta vpeta v celoten proces, od prijave na policiji do obravnave na sodišču,« so poudarili.

FOTO: Dejan Javornik

Ena izmed udeleženk protishoda je poudarila, da jo ob dejstvu, »da živimo v družbi, kjer se vedno najde kdo, ki krivi žrtve in zagovarja storilce«, obhaja groza. Podobnega mnenja je bila druga, ki je na protishod prišla »sporočit vsem žrtvam posilstev in spolnega nasilja, da niso same«.

FOTO: Črt Piksi

Sociologinja dr. Jasna Podreka je opozorila, da je del družbe še vedno zelo toleranten do spolnega nasilja in krivdo vidi na strani žrtev. »Podatki so jasni: lažnih prijav posilstva na sodiščih je le slab odstotek, obenem pa je zelo majhen delež dejanskih posilstev kadarkoli prijavljen,« je pojasnila.

FOTO: Črt Piksi

Poudarila je, da je pomembna kultura spoštovanja ljudi, ki se znajdejo v takšnih postopkih. »O njihovi krivdi ne sme odločati javnost, ampak sodišče, imeti moramo dovolj spoštovanja, da ne zavzemamo strani,« je dejala Podreka, ki je mnenja, da je ulično izražanje podpore obtožencem »povsem neprimerno«, razkrivanje osebnih podatkov in blatenje prijaviteljice pa »skrajno moralno zavrženo dejanje«.