Prejšnja vlada ni pravilno obvestila o nadzoru zaradi pandemije

Evropska komisija v času pandemije covida-19 ni ustrezno preverjala, ali je bila ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah skladna s schengensko zakonodajo, v danes objavljenem poročilu ugotavlja Evropsko računsko sodišče. Glede Slovenije ugotavlja, da komisije sploh ni obvestila o uvedbi nadzora zaradi pandemije poleti 2020 in spomladi 2021.

Revizorji Evropskega računskega sodišča so pregledali vseh 150 uradnih obvestil držav članic o kontrolah na notranjih mejah, ki so jih Evropski komisiji predložile med marcem 2020 in junijem 2021. Od tega se jih je 135 nanašalo izključno na pandemijo covida-19.

Ob pregledu se je jasno pokazalo, da obvestila niso vsebovala zadostnih dokazov o tem, da so bile mejne kontrole res skrajni ukrep ali da so bile sorazmerne in časovno omejene, je računsko sodišče zapisalo v sporočilu za javnost.

Revizorji EU so ugotovili tudi, da komisija ni pridobila vseh poročil, ki bi jih morala prejeti v štirih tednih po prenehanju kontrol na notranjih mejah. Tako kot v zvezi z nadzornimi ukrepi, uvedenimi zaradi migracijske krize in varnostnih groženj pred pandemijo, komisija tudi glede te zadeve ni zahtevala dodatnih informacij ali izdala mnenj.

Vse več pozivov za nadzor na meji s Slovenijo

Med državami, ki o uvedbi nadzora niso obvestile Bruslja, je tudi Slovenija. Ta je kontrole, povezane s covidom, uvedla poleti 2020 in spomladi 2021 na vseh svojih mejah. Opravljala jih mejna policija, uporabljale pa so se predvsem za zagotovitev registracije za obvezno karanteno ali preverjanje negativnega izvida testa na novi koronavirus. Vendar pa Slovenija o uvedbi nadzora na svojih mejah Evropske komisije ni uradno obvestila, piše v poročilu Evropskega računskega sodišča.

To velja tudi za Slovaško. Niti Slovenija niti Slovaška nato tudi nista poročali o izvajanju mejnih kontrol in dokazali njihove sorazmernosti ali nujnosti, še ugotavljajo evropski revizorji.

Smernice o kontrolah na notranjih mejah so bile izdane pravočasno, a niso bile dovolj praktične ali izvedljive. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Slovenija pa je tudi med devetimi državami članicami, ki komisiji niso posredovale naknadnih poročil, kar bi morale storiti v štirih tednih po koncu nadzora na notranjih mejah. Sodišče predvideva, da Slovenija naknadnih poročil niti ne bo posredovala.

Komisija računskemu sodišču obenem ni predložila dokazov, da je od teh držav članic zahtevala, naj pošljejo manjkajoča uradna obvestila ali naknadna poročila.

»Glede na to, da je prosto gibanje oseb ena od štirih temeljnih svoboščin EU in osrednji del evropskega projekta že od njegovega začetka, bi morala komisija skrbno preverjati, ali so bile vse omejitve, uvedene v času pandemije covida-19, ustrezne in upravičene,« je povedal član Evropskega računskega sodišča Baudilio Tome Muguruza, ki je pristojen za revizijo. A tega ni počela, ugotavljajo na računskem sodišču.

Slovenija ni zagotovilo posodobljenih informacij

Tome Muguruza je izrazil upanje, da bo revizija prispevala k razpravi o schengenskem sistemu, ki poteka trenutno.

Sodišče namreč ugotavlja, da je imela komisija težave pri preverjanju zaradi omejitev obstoječega pravnega okvira. Za izvajanje omejitev na mejah so sicer izključno odgovorne države članice, vendar je naloga Evropske komisije, da omogoči usklajen pristop in posledično zmanjša vpliv na čezmejna potovanja znotraj EU.

S tem namenom so bile sicer smernice o kontrolah na notranjih mejah izdane pravočasno, a niso bile dovolj praktične ali izvedljive.

Odpiranje meja bo previdno in počasno

Komisija je vzpostavila tudi različne pobude za usklajevanje ukrepov glede prostega gibanja. Ena od takšnih pobud je platforma Re-open EU, ki se je začela izvajati 1. junija 2020 v podporo varnemu ponovnemu omogočanju potovanj in turizma po vsej Evropi.

Vendar do julija 2021 devet držav članic, med njimi tudi Slovenija, ni zagotovilo posodobljenih informacij.

Evropsko računsko sodišče je pripravilo tudi priporočila komisiji. Eno od teh je, naj izvaja natančna preverjanja v zvezi s kontrolami na notranjih mejah. Drugo pa je racionalizacija zbiranja podatkov o omejitvah potovanj.

V tretjem priporočilu komisijo poziva, naj zagotovi bolj izvedljive smernice za izvajanje kontrol na notranjih mejah. Poleg tega poziva še k izboljšanju spremljanja smernic Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).