Uvedba nadzora na notranjih mejah se lahko uporabi »le kot skrajno sredstvo«

Država članica lahko ob resni grožnji za svoj javni red ali svojo notranjo varnost ponovno uvede nadzor na svojih mejah z drugimi državami članicami, vendar pri tem nadzoru ne sme prekoračiti najdaljšega celotnega trajanja šestih mesecev, je v današnjem obvestilu za javnost sporočilo Sodišče Evropske unije v Luksemburgu.

Sodišče vseeno pojasnjuje, da lahko država članica ponovno uvede tak ukrep, celo neposredno po koncu šestmesečnega obdobja, kadar se sooči z novo resno grožnjo, ki vpliva na njen javni red ali njeno notranjo varnost in ki se razlikuje od prvotno ugotovljene grožnje, kar je treba presojati glede na konkretne okoliščine in dogodke.

Vprašanja o nadzoru na notranjih mejah je sodišču predložilo avstrijsko deželno upravno sodišče Štajerske.

Avstrija je namreč v okviru migracijske krize od sredine septembra 2015 ponovno uvedla nadzor na svoji meji z Madžarsko in Slovenijo. Ta nadzor je bil ponovno uveden večkrat, pri čemer je pojasnjeno, da se je Avstrija za obdobje od 16. maja 2016 do 10. novembra 2017 oprla na štiri zaporedna priporočila Sveta Evropske unije.

Avstrija je potem od 11. novembra 2017 na lastno pobudo ponovno uvedla nadzor na svojih mejah za več zaporednih šestmesečnih obdobij.

Pri osebi N. W. je bil zaradi te ponovne uvedbe opravljen nadzor na mejnem prehodu Šentilj, ko je avgusta in novembra 2019 iz Slovenije vstopil v Avstrijo. Poleg tega je bila N. W. naložena globa v višini 36 evrov, ker je zavrnil predložitev potnega lista.

Ker je N. W. menil, da sta ta nadzor in globa v nasprotju s pravom unije, zlasti z zakonikom o schengenskih mejah, je zadevo predložil deželnemu upravnemu sodišču Štajerske.

Pravica do prostega prehoda meje je eden glavnih dosežkov unije

Sodišče EU je v sodbi izpostavilo, da je pravica do prostega prehoda meje eden »glavnih dosežkov unije«, prav zato »mora biti ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah izjemna in se lahko uporabi le kot skrajno sredstvo,« je še zapisano v sporočilu za javnost.

V obravnavanem primeru kaže, da od 10. novembra 2017, to je dneva izteka zadnjega od priporočil Sveta EU, Avstrija ni dokazala obstoja nove grožnje, tako da naj oba ukrepa nadzora nad N. W. ne bi bila združljiva z zakonikom o schengenskih mejah. To pa mora zdaj preveriti in dokončno odločiti deželno upravno sodišče Štajerske.

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner iz vrst ljudske stranke (ÖVP) je v prvem odzivu na odločitev Sodišča EU danes izpostavil, da je Avstrija po številu nezakonitih migrantov na prebivalca druga najbolj obremenjena evropska država. Številni ljudje so po nezakoniti poti v državo prišli tudi v prvih mesecih letošnjega leta, je dodal.

Možnosti za varovanje meje so poleg mejnih kontrol še mešane patrulje ali izvajanje naključnih kontrol na ozemlju Avstrije. Notranji ministri EU so si po njegovih besedah enotni, da je to potrebno za delovanje schengenskega prostora. »Če je treba zaščititi prebivalstvo in meje, bomo to tudi v prihodnosti naredili,« je še izpostavil Karner.