Predlogu ukinitve dodatka za delovno aktivnost zelena luč odbora DZ

Odbor DZ za delo je po 13 urah odločanja dal zeleno luč predlogu vladne novele zakona o socialnih transferjih, ki predvideva ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Za predlog, ki ga mora DZ potrditi še na plenarni seji, je glasovalo šest poslancev, proti pa pet. Razpravo so sicer zaznamovale številne prekinitve in proceduralni predlogi Levice.



V poslanski skupini Levice so že na začetku seje, ki je pomenila nadaljevanje septembrskega zasedanja odbora na isto temo, zahtevali umik te točke. Po prepričanju Mateja T. Vatovca za njeno obravnavo namreč ni primerne podlage, saj da bi moralo ministrstvo za delo odboru posredovati analizo zlorab omenjenega socialnega transferja, česar pa ni naredilo. Člani odbora sklepa o umiku niso podprli.

Po eni uri proceduralnih zapletov je odbor nato le začel razpravo, ki pa jo je pozneje večkrat prekinil. Večino časa so obširno razpravljali poslanci Levice, ker pa so se pri tem ponavljali, je odbor razpravo posameznega poslanca omejil na 10 minut. V Levici so nato zahtevali, naj odbor sejo prekine, o omejitvi razprave pa se izreče komisija za poslovnik. A predsedujoči Vojko Starović (SAB) seje ni prekinil, do konca seje pa kljub protestom poslancev Levice ni več dovolil neupravičenih postopkovnih predlogov.

Ministrica za delo Ksenija Klampfer je v uvodu razprave povedala, da ukinitev dodatka predlagajo, ker je bil leta 2012 uveden kot socialni korektiv oziroma kot dodatek k nizki denarni socialni pomoči, ki je takrat znašala 230 evrov. V zadnjih letih je denarna socialna pomoč narasla na 402 evra, zato se lahko zdaj skupaj z dodatkom za delovno aktivnost zelo približa minimalni plači. »Prejemamo opozorila socialnih delavcev s terena, da dolgotrajno brezposelnih in drugih brezposelnih ne morejo več motivirati za delo, ker si ti enostavno izračunajo, kaj se jim bolj splača,« je navedla.

Poslanec Starović je menil, da je predlog korak k preglednejši in enostavnejši zakonodaji, saj da so trenutni številni socialni transferji nepregledni, včasih tudi nelogični. Zavrnil je očitek, da ukrep pomeni rušenje socialne države. »Vlada letos samo za socialne transferje namenja 155 milijonov evrov več kot preteklo leto,« je dejal. Da so omenjena sredstva v zadnjih letih precej narasla, je opozoril tudi Gregor Perič (SMC): »Govoriti, da je ta vlada asocialna, zato ni korektno.«

V Levici po besedah Vatovca predlogu nasprotujejo, ker menijo, da je protisocialno naravnan. Prizadel bo veliko ljudi, predvsem tistih, ki so delno zaposleni, pa še vedno potrebujejo denarno socialno pomoč, matere samohranilke in družine z več otroki, v katerih je zaposlen eden od staršev, je navedel.



Nataša Sukić (Levica) je izrazila prepričanje, da bi moralo ministrstvo za delo temeljito premisliti, »preden se je spustilo v avanturo, imenovano ukinjanje dodatka za delovno aktivnost«. Ukrep bo namreč prizadel veliko ljudi in jih potisnil "pod gladino življenja«, je menila. Franc Trček (Levica) pa je dejal, da »od tega trenutka naprej« te vlade ne podpira več.

Marijan Pojbič (SDS) je Levici očital demagogijo: »Kaj delate v vladi? Če je ne bi podpirali, tudi tako slabih predlogov ne bi bilo.«

V SD po besedah Marka Koprivca predlogu nasprotujejo. »Ukrep je protisocialen. Očitno je danes črn dan za socialno državo,« je dejal.

Kritično do predloga so nastopili tudi v SDS, a so hkrati napovedali, da so se pripravljeni pogovarjati »o nadaljnji obravnavi« zakona, če bo podporo dobilo njihovo dopolnilo, po katerem bi se morali prejemniki denarne socialne pomoči, sposobni za delo, vključiti v javna dela, sicer bi se jim denarna pomoč zmanjšala na polovico.

Dopolnilo je bilo izglasovano, zaradi česar so bili v SDS od Levice deležni očitkov, da je stranka sklenila dogovor z vlado. Slednje so v SDS zanikali in napovedali, da zakona ne bodo podprli. Aljaž Kovačič (LMŠ) je dodal, da glasov pri SDS za podporo zakonu niso iskali.

Na seji je bilo slišati tudi nekaj kritičnih besed med samimi koalicijskimi poslanci. Poslanec Koprivc je namreč dejal, da so v SD ukinitvi dodatka nasprotovali že od vsega začetka. Janja Sluga (SMC) pa mu je oporekala, rekoč, da predlogu na prvem koalicijskem usklajevanju še niso nasprotovali.

Po podatkih ministrstva za delo je avgusta dodatek za delovno aktivnost prejemalo 9964 oseb. Med njimi je bilo 5412 zaposlenih, 448 samozaposlenih in 3400 takih, ki imajo sklenjen dogovor o prostovoljnem delu.