Pred vrnitvijo v vrtce in šole več vprašanj kot odgovorov

Ljubljana – Po dveh novinarskih konferencah o ponovnem odpiranju vrtcev in šol, na nobeni ni bilo ministrice za izobraževanje Simone Kustec, imajo zaposleni v izobraževanju še vedno več vprašanj kot odgovorov. Najbolj jih skrbi, ali bodo imeli dovolj kadra. Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj je dejal, da so imeli simulacijo možne organizacije dela, ki pa je nista videla ne predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan ne glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.

Okoli 80.000 učencev prve triade se predvidoma v ponedeljek vrača v šole, o dokončnem datumu odprtja šol in vrtcev, v katerih je prav tako 80.000 otrok, bo vlada odločila do konca tedna. Tudi maturanti predvidoma v ponedeljek začenjajo priprave na maturo, 25. maja pa se bodo v šolo vrnili še devetošolci, za katere bodo priporočila pripravili do konca tedna.

Za zdaj kaže, da bodo v šolah imeli premalo kadra, saj bodo skupine oziroma razredi manjši, razlagajo ravnatelji. Če bi si pomagali z učitelji iz višjih razredov, bo te čakalo še delo na daljavo za učence, ki se bodo šolali doma, tudi učitelji prve triade morajo poskrbeti za učence, ki se v šolo ne bodo vrnili zaradi zdravstvenih omejitev.



Vse to pa po navedbah Vinka Logaja ne pomeni, da bodo morali učitelji delati čez delovni čas: »Naše izhodišče pri pripravi priporočil je bila tudi simulacija možne organizacije na nekaterih značilnih tipih šol. Menimo, da se bodo znotraj šole lahko organizirali tako, da bo prvo triado mogoče izvesti v delovnem času. Imamo učitelje podaljšanega bivanja, učitelje za dodatno strokovno pomoč, verjamemo, da bodo pomagali učitelji tako imenovanih vzgojnih predmetov. Po pogovorih, ki smo jih imeli z ravnatelji, je v prvi triadi mogoče organizirati kakovosten in varen pouk.« Ravnatelj Gregor Pečan simulacije ne pozna, prav tako je ni videl Branimir Štrukelj.
 

Pogovor z ministrico

Sindikat se bo danes sestal z ministrico. Štrukelj je dejal, da od nje zahtevajo odgovore, pod kakšnimi pogoji bodo delali zaposleni. Ker bodo zelo verjetno nastale dodatne obremenitve, se morajo pogovoriti o morebitnih nadurah in tudi o tveganjih, je Štrukelj povedal: »NIJZ v uvodu svojih priporočil piše, da se z odprtjem vrtcev in šol odločamo tudi za večji prenos bolezni. Če je res tako, potem nam prav tako kot vsem drugim pripadajo dodatki, ki so navedeni v interventnem zakonu, vsaj do konca maja.« Z ministrico se bodo pogovarjali tudi o izvedljivosti ukrepov.



Gregor Pečan vztraja, da bodo organizacijsko priporočila težko uresničevali. Največja težava je priporočilo, da naj bo vsak otrok v isti skupini tako v obveznem kot razširjenem programu, je pojasnil Pečan: »To pomeni, da moraš za morda samo tri učence organizirati jutranje varstvo v istem prostoru, kamor nato pridejo še ostali do števila 15 za pouk, potem jih, na primer, sedem ostane za podaljšano bivanje. To bi pomenilo, da mora biti učitelj navzoč več kot deset ur. To je nemogoče.« Pečan pravi, da bi organizacijo bistveno olajšalo, če bi priporočilo glede mešanja skupin lahko sprostili: »Pa še to bo na nekaterih šolah problem. So šole, kjer je četrtina učiteljev takih, ki jih ne bo v službo. Na to smo pristojne ves čas opozarjali.«


 

Priporočila

O neživljenjskosti priporočil je Vinko Logaj dejal, da »navodila, priporočila, smernice tako z vidika pedagoške stroke kot tudi z vidika zdravstvene stroke pomenijo bistveno spremembo v načinu delovanja. Zato smo v tem pripravljalnem obdobju priporočili pripravo protokolov in tudi strokovno delo v okviru pedagoških konferenc in drugih strokovnih organov. Verjamem, da bodo učitelji temu kos.«

Kako naj bi v prvi triadi ohranjali priporočeno razdaljo med otroki, ki se niso videli dva meseca, je Logaj priznal, da tega ni moč pričakovati in da se bodo otroci dotikali. Tudi zato so skupine manjše. Dejal je tudi, da naj učitelji razumejo, da vsega ne bo mogoče nadomestiti, ocenjujejo naj le, če je nujno. V vrtcih naj se prilagodijo otrokom, vzgojitelji naj se ne obremenjujejo s tem, ali bodo vsi cilji kurikuluma za vrtce doseženi. Priporočila, da naj si vzgojiteljice pred tolaženjem otroka umijejo roke, je zrahljal. »Gotovo higienski režim predstavlja nove navade, ki jih bomo sčasoma pridobili. Vzgojiteljica naj mirno vzame tega otroka v naročje in ga potolaži.«



Med priporočili je zapisano, naj učitelji lastne tesnobe ne prenašajo na učence. Logaj je dejal, da pedagoško vodenje in organizacija dela potekata na šoli. »Mislim, da tesnoba z dobro organizacijo in jasnimi protokoli znotraj šole tudi izzveni.« Da priporočila NIJZ veliko odgovornost prelagajo na šole in ravnatelje, je Pečan že opozoril. Avtonomija zaposlenih v vzgoji in izobraževanju zdaj pride prav. »Avtonomija je najbolj izrazita, ko se plazi velika odgovornost, ki bi bila lahko za ramena regulatorjev šolske oblasti ali zavod pretežka. Opozarjali smo, naj ne postavljajo ravnateljev in učiteljev v položaj, v katerem bodo v vsakem primeru krivi. Poleg tega nam tudi dodatkov za izpostavljenost in tveganje ne bi dali,« je sklenil Štrukelj.