Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Koliko otrok bo sploh prišlo v vrtce in šole?

Ravnatelji so sinoči le dobili okrožnico in obsežna navodila NIJZ, ki je po mnenju predsednika združenja osnovnošolskih ravnateljev veliko odgovornost preložil na šole.
Osnovne šole bodo morale zagotoviti tudi jutranje varstvo in podaljšano bivanje, prav tako tudi prehrano. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Osnovne šole bodo morale zagotoviti tudi jutranje varstvo in podaljšano bivanje, prav tako tudi prehrano. FOTO: Voranc Vogel/Delo
9. 5. 2020 | 06:00
9. 5. 2020 | 18:23
5:36
Ljubljana – Največja težava, ki jo imajo vrtci, osnovne in srednje šole je, da sploh ne vedo, kaj jih čaka čez deset dni. Ne vedo, koliko otrok bo prišlo, ali bodo imeli dovolj kadra in prostora ter kaj storiti, če ne. Verjetno bodo v prihodnjem tednu zelo obremenjeni tudi specialisti medicine dela, saj morajo zaposleni v rizičnih skupinah od njih pridobiti potrdilo. Ali bodo do 18. maja vsi prišli sploh na vrsto in kdo bo to plačal, ni znano.

Ministrstvo za izobraževanje je okrožnico ob priporočilih NIJZ poslalo včeraj pozno popoldne. Skupine v vrtcih in razredi v šolah bodo manjši. Da bodo prostore lahko prilagodili, morajo zaposleni prihodnji teden čim prej priti na delovno mesto. Vlada je včeraj na dopisni seji odpravila odlok, ki je prepovedoval združevanje ljudi v vzgojno-varstvenih zavodih, vrtcih, šolah in dijaških domovih, sicer se strokovni kader in drugi zaposleni ne bi mogli zakonito sestajati v šolah in vrtcih. »Prihodnji teden bo namreč zelo pomemben za pedagoške priprave, tehnično je treba pripraviti prostore in izvesti čiščenje,« je dejal glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj.



V vrtcih bo v prvi starostni skupini lahko največ osem otrok, v drugi starostni skupini deset. Zagotoviti dovolj prostora bo največja težava, je dejala predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj: »Lahko si bomo pomagali s še kakšnim dodatnim prostorom, ki je zdaj sicer namenjen čemu drugemu. Pri kadrovskih težavah si lahko pomagamo s študenti. Če prostora ali kadra ne bi bilo mogoče zagotoviti, bomo ministrstvo pozvali, naj sprejme drugačne odločitve.«


Velika odgovornost ravnateljev


NIJZ priporoča, da je v osnovni šoli v razredu deset učencev oziroma največ petnajst. Tako kot v vrtcih bodo tudi v osnovnih in srednjih šolah starši morali podpisati izjavo, da so otroci in vsi, ki živijo z njimi, zdravi ter da v zadnjih štirinajstih dneh niso imeli simptomov okužbe s koronavirusom. Predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan je dejal, da nimajo navodil, kaj lahko naredijo, če bi starši podpis take izjave odklonili: »Ali mu preprečimo vstop v šolo? Pravico do šolanja seveda ima.«

Glavni tajnik Sviza <strong>Branimir Štrukelj</strong> opozarja na številne dileme pri ponovnem zagonu vzgojno-izobraževalnih ustanov.
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj opozarja na številne dileme pri ponovnem zagonu vzgojno-izobraževalnih ustanov.


NIJZ je odsvetoval, da bi se otroci iz različnih skupin in razredov med sabo mešali. V šolah zadevo to zelo zaplete, razlaga Pečan: »Že za pouk nam primanjkuje učiteljev, ne vem, kako jih bomo zagotovili še za podaljšano bivanje in jutranje varstvo. Velik problem je, ker je napisano 'priporočamo, odsvetujemo'. Če NIJZ priporoča skupino desetih, kaj se bo zgodilo, če se bo nekdo okužil in bo vložil tožbo za odgovornost ravnatelja? NIJZ je velikanski del odgovornosti preložil na šole oziroma ravnatelje. Mi nismo ne zdravniki ne pravniki. Smernice za osnovne šole so zelo neživljenjske in bomo imeli kar veliko težav.«
 

In zdravje?


Vzgojiteljice v vrtcih bodo maske nosile le pri sprejemu in oddaji otrok ter med prehajanjem prostorov. V osnovnih šolah učenci prve triade mask ne bodo nosili, učiteljice bodo maske nosile ves čas, devetošolci pa takrat, ko ne bodo v svojem razredu. Enako bo veljalo v srednjih šolah, maturanti bodo maturo tako lahko pisali brez mask. Maske bodo šole predvidoma prejele od civilne zaščite.

Predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan: »NIJZ je velikanski del odgovornosti preložil na šole oziroma ravnatelje. Mi nismo ne zdravniki ne pravniki. Smernice za osnovne šole so zelo neživljenjske in bomo imeli kar veliko težav.« FOTO: Uroš Hočevar/kolektiffimages
Predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan: »NIJZ je velikanski del odgovornosti preložil na šole oziroma ravnatelje. Mi nismo ne zdravniki ne pravniki. Smernice za osnovne šole so zelo neživljenjske in bomo imeli kar veliko težav.« FOTO: Uroš Hočevar/kolektiffimages


Pediatri in specialisti medicine dela so našteli, v katerih primerih otrokom oziroma zaposlenim v šolstvu priporočajo prilagoditve, NIJZ pa v teh primerih odsvetuje vrnitev. Enako priporoča vsem, ki imajo v skupnem gospodinjstvu nekoga z eno od teh bolezni. Zaposleni v šolstvu morajo po potrdilo, da niso primerni za delo zaradi zdravja, k specialistu medicine dela in športa. Kdo bo te preglede plačal, še ni znano. Štrukelj pravi, da to strošek zaposlenega ne more biti: »To zahtevajo priporočila NIJZ. Ni pa to edini problem. Če bodo vsi, ki so v teh rizičnih kategorijah, šli prihodnji teden na pregled, ne bodo mogli priti do 18. maja na vrsto in dobiti potrdil.« Predsednica Društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar je dejala, da bodo zaposlenim dovolili, da ostanejo doma in počakajo na pregled, vendar enotne usmeritve ni.



Nekatere šole so učitelje že pozvale, naj jim povedo, ali imajo sami ali njihovi bližnji kakšne zdravstvene težave, učiteljice bi lahko doma ostale tudi zaradi varstva svojih otrok. »Ne vemo, kaj bomo naredili, če bomo v ponedeljek ugotovili, da nam manjka deset učiteljev. Nimamo odgovora,« je dejal Pečan. Ta konec tedna bodo tako ugotavljali, koliko kadra čez deset dni lahko pride na delo in koliko otrok bo prišlo, doma bi lahko ostali le zaradi zdravstvenih težav in zanje bodo učitelji morali organizirati delo na daljavo. Štrukelj je opozoril tudi na pravno dilemo: »Osnovna šola je po zakonu obvezna. Imamo pa interventni zakon, ki določa, da se v času epidemije izvaja izobraževanje na daljavo. Če bi veljal samo prvi del, potem je jasno, da starši naj ne bi imeli svobodne izbire, ali bodo poslali otroke v šolo ali ne.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine