Primanjkljaj v državni blagajni se letos krepi

Državni proračun je imel v prvih treh mesecih leta primanjkljaj v višini 451 milijonov evrov, kar je približno 180 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani. Rast prihodkov (za 6,1 odstotka) zaostaja za rastjo odhodkov (višji za 10,8 odstotka) in je deloma posledica nekaterih začasnih dejavnikov, medtem ko je dinamika nekaterih pomembnejših kategorij nižja kot v časih visoke inflacije, ugotavlja fiskalni svet. 

Visoka rast odhodkov v začetku leta je sicer tudi posledica višjih plačil obresti (lani 351, letos pa 527 milijonov evrov) in nekaterih diskrecijskih dejavnikov. Pri tem pa zlasti realizacija investicij še naprej občutno zaostaja za načrti zaradi zastoja pri porabi evropskih sredstev ter sistemskih pomanjkljivosti pri njihovem načrtovanju in izvajanju. Prihodki od evropskih sredstev (80 milijonov evrov) so bili letos za dobro polovico nižji kot v istem obdobju lani (175 milijonov evrov) zaradi počasnega črpanja sredstev iz nove finančne perspektive 2021–2027 in visoke lanske osnove, ko so bila še na voljo sredstva iz pretekle večletne perspektive.  

V fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun, pri tem poudarjajo, da se je lani primanjkljaj sektorja država (0,9 odstotka BDP) občutno znižal in je bil za kar dve odstotni točki nižji od vladnih projekcij iz oktobra lani. Projekcije sektorja država sicer najbolj določa državni proračun, ki že nekaj zaporednih let ni realističen.

Po tem, ko je državni zbor pred kratkim sprejel spremembo zakona o fiskalnem pravilu, v fiskalnem svetu do 10. aprila pričakujejo osnutek letnega poročila o napredku. Ta je v spremenjenem sistemu ekonomskega upravljanja ključni letni dokument za spremljanje zavez, ki jih država poda v svojem srednjeročnem načrtu. Poleg tega je evropska komisija pozvala države članice, da do konca aprila vložijo zahtevek za uveljavitev nacionalne odstopne klavzule, povezane z dodatnimi izdatki za obrambo, še poudarja fiskalni svet.