
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Kot dodaja Polona Mlakar, je »po drugi strani pljučna hipertenzija redka, tako da zdravniki nanjo pomislijo razmeroma pozno v diagnostičnem postopku in seveda prej izključujejo veliko pogostejša obolenja, kot so slabokrvnost, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen: »Ko bolnika pošljejo v ambulanto za pljučno hipertenzijo v UKC Ljubljana in obstaja utemeljen sum, da gre za PAH, se diagnostika odvije relativno hitro. Pri sumu na hudo pljučno hipertenzijo lahko kompletno diagnostiko izpeljemo že v dveh, treh tednih, pri manj ogroženih pa navadno traja nekaj mesecev.«
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji