Bolezen, ki jo celo družinski zdravniki relativno slabo poznajo

Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije ob današnjem svetovnem dnevu pljučne hipertenzije opozarja na relativno slabo poznavanje bolezni med širšo javnostjo in družinskimi zdravniki, zato želijo razširiti zavedanje o njenem obstoju. Opozarjajo, da slabo poznavanje podaljšuje diagnosticiranje in zmanjšuje možnost za pravočasno zdravljenje.

Pljučna hipertenzija je bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Zanjo je značilen povišan srednji tlak v pljučni arteriji, zaradi česar mora srce kri črpati proti večjemu pritisku in je zato vedno bolj obremenjeno. Posledično pride do funkcionalnih in morfoloških sprememb desne polovice srca in v končni fazi do desnostranskega srčnega popuščanja, kar je tudi vzrok smrti bolnikov s pljučno hipertenzijo, so v sporočilu za javnost zapisali besede pnevmologinje Polone Mlakar.

Kot bi dihali s ščipalko na nosu in slamicama v ustih

Ključni izziv pri prepoznavanju in diagnosticiranju bolezni predstavljajo atipični simptomi, ki bolezen spremljajo. Simptome pljučne hipertenzije namreč zlahka pripišemo tudi drugim pogostejšim boleznim, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen ali popuščanje levega srca. Pa tudi starosti, povišani telesni masi in zmanjšani kondiciji.

V društvu poudarjajo, naj bodo posamezniki pozorni na zmanjšanje fizične zmogljivosti, ki se pojavi brez drugih jasnih razlogov. Bolniki opažajo tudi omotičnost in omedlevico, zlasti med telesno aktivnostjo tudi bolečine v prsih, pogost kašelj, otekle noge in gležnje ter pospešeno bitje srca. »Ko bolezen napreduje do te mere, da resno ogrozi desno stran srca, se lahko pojavijo tudi kronična utrujenost, izraziti edemi gležnjev, utripajoč občutek v vratu, nenehni občutek tiščanja v prsih, občutek polnosti v trebuhu, ustnice in nohti lahko pomodrijo, pojavi se lahko tudi krvav izpljunek in izguba zavesti,« so zapisali besede predsednice društva Tadeje Ravnik.

Prepoznajmo pljučno hipertenzijo

Mlakar pa opozarja, da nobene izmed petih vrst pljučne hipertenzije ni mogoče zaznati s telesnim pregledom, ki ga opravi družinski zdravnik. »Tudi laboratorijska analiza krvi je v zgodnji fazi pljučne hipertenzije povsem brez značilnih posebnosti. Pomembno je, da družinski zdravniki v primerih opisanih simptomov, ki jih ne morejo pojasniti z drugimi obolenji, pomislijo na možnost pljučne hipertenzije in bolnika napotijo k zdravniku specialistu,« poudarja.

Pri specialistu nato sledijo dodatne preiskave, kot so ultrazvok srca, rentgenska slika prsnega koša, kardiopulmonalno obremenitveno testiranje, računalniška tomografija (CT) ali ventilacijsko/perfuzijska scintigrafija pljuč. Za potrditev diagnoze pa je vedno potrebna invazivna meritev krvnega tlaka v pljučnem žilju.

Do odkritja pljučne hipertenzije meseci ali celo leta

Načini zdravljenja pljučne hipertenzije se razlikujejo glede na vzrok nastanka bolezni, pridruženih obolenj in vrste pljučne hipertenzije. Pomemben dosežek v zdravljenju kronične trombembolične pljučne hipertenzije v Sloveniji pa je bil začetek izvajanja obsežne in zelo zahtevne operacije pljučne trombendarterektomije v UKC Ljubljana.

Napredek so dosegli tudi pri zdravljenju edine neozdravljive vrste pljučne hipertenzije, pljučne arterijske hipertenzije, ki jo zdravijo s specifičnimi zdravili. Poleg obstoječih zdravil bo z letošnjim letom bolnikom s pljučno arterijsko hipertenzijo na voljo tudi novo biološko zdravilo za povečanje obremenitvene zmogljivosti in zmanjšanje tveganj za klinična poslabšanja bolezni ter izboljšanje prognoz.

Mlakar opozarja, da je ključni izziv še vedno prepoznavanje bolezni. V društvu so se zato odločili, da letos okrepijo aktivnosti ozaveščevalne kampanje Prepoznajmo pljučno hipertenzijo, so še zapisali v sporočilu za javnost.