Ob diagnozi astma dobra in slaba novica

Prevalenca astme, ene najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, v svetu narašča, pri otrocih do 15. leta pa je že postala najpogostejši vzrok za sprejem v bolnišnico. Zanjo po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) trpi prek 260 milijonov ljudi, odgovorna pa je za več kot 450.000 smrti vsako leto, od katerih bi večino lahko preprečili.

Tudi zato si je Globalna iniciativa za astmo (GINA) za geslo letošnjega svetovnega dne astme izbrala geslo Opolnomočimo se z izobraževanjem o astmi.

Pri Slovencih med 18. in 65. letom je prevalenca po podatkih publikacije Združenja pnevmologov Slovenije iz leta 2020 »dokaj velika« - kar 16-odstotna. V obdobju od 2015-2020 so po številu bolnišničnih obravnav zaradi astme izstopale občine Mežica, Kostel, Kobilje, Idrija, Apače in Trzin, otroci, ki so jih morali hospitalizirati, pa so v 2020 po navedbah Arsa največkrat šteli od pet do devet let.

Astma sicer ni ozdravljiva, pravijo na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik, a »jo lahko uspešno zdravimo in nadzorujemo, da lahko bolnik kljub bolezni čim bolj normalno in kakovostno živi«: da pozna vzroke, prepozna simptome, ki zahtevajo strokovno pomoč in obvlada preventivne ukrepe.

Celo Beckham živi z njo

Doc. dr. Peter Kopač, dr. med., specialist interne medicine ter alergologije in klinične imunologije. FOTO: Klinika Golnik

Kot pravi doc. dr. Peter Kopač s klinike Golnik, ki velja za vodilno institucijo v Sloveniji na področju zdravljenja in raziskovanja astme ter izobraževanja o tej bolezni, pacientu pri diagnosticiranju astme povedo dve novici: dobro in slabo: »Slaba je, da gre žal za kronično neozdravljivo pljučno bolezen in da bo vnetje stalno prisotno. Dobra novica pa je, da lahko z zdravili, ki jih predpišemo glede na težo bolezni, astmo zelo dobro obvladujemo.« Ob redni in pravilni uporabi predpisane terapije pacient »normalno« kakovostno živi. Astma mu ne preprečuje, da se ne bi ukvarjal »z vsemi stvarmi, ki ga veselijo«. Tudi nekateri profesionalni športniki imajo astmo, kot denimo David Beckham, dodaja Peter Kopač, prepričan, da »dobro urejena astma ni nobena omejitev za šport, rekreacijo in potovanja«.

Za astmo so značilni zadihanost, težka sapa in piskanje v prsnem košu. Natančnega vzroka za njen nastanek stroka ne pozna, z gotovostjo pa je mogoče zatrditi, da jo onesnažen zunanji in notranji zrak, alergeni, kot so plesni, pršice ali dlaka hišnih ljubljenčkov in cigaretni dim poslabšujejo. Nezdravljena astma, poudarjajo na kliniki Golnik, lahko vodi v preoblikovanje dihalnih poti, trajno okvaro pljuč in v najhujših primerih celo v smrt. Redno jemanje predpisanih zdravil, njihova pravilna raba in upoštevanje navodil zdravnikov zmanjšujejo tveganje za resne zaplete.

Po nekaterih ocenah več kot polovica astmatikov nima dovolj dobrega nadzora nad svojo boleznijo. Dr. Kopač pojasnjuje: »O problematični astmi govorimo, ko so bolniki na visokih odmerkih inhalacijske terapije, a imajo kljub temu pogosta poslabšanja. Najpogostejši razlog za to je slaba tehnika ali pa neredno jemanje inhalacijskih zdravil.«

Nenadomestljiva pomoč stroke

In tudi pri tem stroka ponuja pomoč. Kopač izpostavi »nenadomestljivo sodelovanje z diplomirano medicinsko sestro, ki s svojim strokovnim znanjem ustrezno oceni tehniko uporabe vdihovalnikov, identificira morebitne vzroke nepravilne tehnike in napake ter na primeren način izobrazi bolnike o pravilni uporabi vdihovalnikov in o sami bolezni«.

Maja Zrnić, dipl. medicinska sestra, med poučevanjem pacienta o pravilni tehniki uporabe vdihovalnikov. FOTO: Klinika Golnik

Kot pravi diplomirana medicinska sestra Maja Zrnić, ki na Kliniki Golnik vodi šolo astme, predstavlja izobraževanje o astmi »k pacientu osredotočeno obravnavo«. Pri njej medicinske sestre opolnomočijo paciente za učinkovito obvladovanje astme ter prevzem nadzora nad lastnim zdravstvenim stanjem. »Pacient z astmo ima lahko najboljši in najnovejši vdihovalnik, a če ne pozna bolezni in pravilne tehnike njegove uporabe, je vse zdravljenje zaman in je treba bolezen zdraviti bolj 'agresivno', kar ima lahko za posledico ogromno stranskih učinkov, ali pa se bolezen celo usodno konča,« poudarja Zrnićeva, rekoč, da je njihov cilj ta, da »ima pacient astmo pod nadzorom, in ne obratno«.