Politika naj se končno odloči in razume, da to ni stvar ene vlade

Kaj bo v Šaleški dolini po izstopu iz premoga, letnica ostaja 2033, je še vedno veliko vprašanje, ena izmed možnosti pa bi lahko bili mali modularni jedrski reaktorji (SMR). Na včerajšnjem posvetu v Velenju smo slišali, da ni jasne strategije, politika naj se končno odloči in razume, da to ni stvar ene vlade. Razpravljavci so poudarili, da ni vprašanje, ali Jek 2 ali SMR. Odgovor je – vse.

Posveta v velenjskih prostorih Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru se je udeležilo okoli sto odločevalcev, predstavnikov gospodarstva in energetike ter izobraževanja. Ključna ugotovitev za Šaleško dolino je bila znana že pred začetkom, in sicer, da je umeščanje SMR v ta prostor lahko zelo zanimivo, a vsi pogrešajo jasno državno strategijo in širšo podporo, od politične, finančne do družbene.

Na kaj se bodo greli po premogu, še ne vedo

Bruno Glaser iz GEN energije je dejal, da vidijo prihodnost v mešanici obnovljivih virov energije in jedrske energije: »Umeščanje jedrske energije zahteva najmanj prostora, jedrska energija je stabilna, ves čas na voljo, zahteva najmanj kolateralne škode glede varnosti in zdravja ljudi, smrtnih žrtev, glede ogljičnega odtisa je pa tako ali tako najbolj ugodna.« Dodal je, da je njihova vizija Jek 2: »To je naš osrednji projekt, intenzivno investiramo v obnovljive vire, imamo že nekaj projektov, ki bi jih lahko izvedli, denimo hidroelektrarno Mokrice.« SMR ne vidijo kot konkurence Jeku 2, je poudaril: »To je nadgradnja tega, kar že obstaja. Želimo, da bi bili v dolgoročnem energetskem programu tudi SMR v Sloveniji.«

Stabilnost

Gospodarstvo potrebuje stabilen vir, je poudarila generalna direktorica gospodarske zbornice Vesna Nahtigal in spomnila, da je Slovenija tretja najbolj industrializirana država v Evropi: »V industriji materialov (aluminij, jeklo, steklo, papir) je 640 podjetij s 27.000 zaposlenimi. V predelovalni industriji je 22.000 podjetij z 252.000 zaposlenimi. Ta industrija je imela do energetske krize z energijo konkurenčno prednost.« Dodala je, da te ni več, saj je električna energija drugod cenejša, v Aziji celo petkrat. Nahtigalova vidi rešitev v jasnem energetskem konceptu, ki bo podal ustrezno kombinacijo energije: »Na GZS glasno zagovarjamo, da brez jedrske energije – ali so to SMR ali velik blok, to naj povedo strokovnjaki – ne bo šlo.«

Ali lahko jedrska industrija najde boljši način za gradnjo?

Nekdanji evropski poslanec in avtor evropskega poročila o SMR Franc Bogovič je dejal, da poročilo ni nastalo po naključju: »Če se je po svetu od leta 2000 do zdaj zgradilo okoli sto dodatnih velikih reaktorjev, smo se v Evropi mučili z dvema.« Dodal je, da so bili prav SMR vstopnica, da se je v evropskem parlamentu sploh začelo spet govoriti o jedrski energiji. A v Sloveniji je znova razočaranje, je dejal Bogovič: »Izgubljamo tempo, predvsem politika. Poljska se je za jedrsko energijo odločila na novo in hodi k nam po znanje, mi pa potenciala, ki ga imamo, ne znamo izkoristiti.« Poudaril je, da je nujen premik v glavah: »Politika naj ne gleda na to kot na projekt enega mandata, to so projekti za desetletje.«

Sodelovanje z drugimi državami

Bogovič je požel tudi odobravanje iz publike, ali sploh potrebujemo 1600 megavatov velik blok: »Umestitev velikega reaktorja vidim v sodelovanju z drugimi državami. Ne znam si predstavljati takega bloka samo za Slovenijo. S tem bi se tudi odprl prostor za še dodatne SMR, ki imajo neko drugo funkcijo, denimo za daljinsko ogrevanje.« Glaser iz GEN energije pa je dejal, da potreba po energiji vztrajno raste: »Če upoštevamo ugasnitev Teša, 20 let podaljšane dobe Neka, bomo leta 2050 okoli 70-odstotno ali več uvozno odvisni. To je katastrofa. Niti slučajno ne bo zadosti 1600 megavatov. Zato se pogovarjamo, da potrebujemo tudi SMR. Če pa proizvajaš več, kot imaš, je možnost energijo tudi prodajati.«

Jedrska energija je v vzponu, prihajajo še mali reaktorji

Iz občinstva je bilo vprašanje, kako sploh postati cenejši in imeti konkurenčno prednost, če se elektrika tako ali tako kupuje na trgu, zakaj bi bila jedrska energija cenejša? Bogovič je dejal, da bodo prav tu nujne spremembe: »Finci, občine in gospodarstvo, so od leta 1940 vlagali v energetske objekte in bili upravičeni do proizvodne cene. To je eden od modelov, ki je priporočen v direktivi. Mislim, da se bodo modeli morali spremeniti stran od divjega trga, kjer ne veš, kdo zasluži s kuponi, z elektriko, kje je denar končal. Ne znam si predstavljati ničesar boljšega za zmanjšanje korupcijskih tveganj, kot da investitorstvo daš še dvema državama in pobudi podjetnikov, ki je bila tudi v Sloveniji, ki bodo dali svoj denar in dobro gledali, kam bo šel. Marsikaj se bo moralo spremeniti v konceptih, če bomo želeli v Evropi prosperirati.«