Neomejen dostop | že od 9,99€
Projekt drugega bloka krške jedrske elektrarne se nadaljuje, velik korak bo začetek postopka priprave državnega prostorskega načrta za elektrarno. V Gen energiji, polovični lastnici Nuklearne elektrarne Krško (Nek), napovedujejo tudi študijo izvedljivosti podaljšanja delovanja elektrarne za dodatnih 20 let, do leta 2063. Poleg tega dejavno spremljajo dinamično področje malih modularnih reaktorjev, pri čemer pa je še veliko neznank.
»Investitor Gen energija je oktobra lani posredoval prenovljeno in dopolnjeno gradivo pobude za izdelavo državnega prostorskega načrta za drugi blok na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (Mope). Pobudo pregledujejo strokovne službe ministrstva. Posredovana bo na ministrstvo za naravne vire in prostor, takoj ko strokovne službe zaključijo pregled s pozitivnim mnenjem,« na vprašanje, ali so že poslali pobudo za pripravo DPN na ministrstvo za naravne vire in prostor, odgovarjajo na Mope.
»V projektu drugega bloka bomo letos osrednjo pozornost namenjali pripravi kakovostnih strokovnih podlag za odločanje in izvedbo vseh postopkov za ta projekt do končne investicijske odločitve leta 2028. Kot vsa leta do zdaj bomo tudi v prihodnje utrjevali zaupanje javnosti v jedrske tehnologije. Prav tako bomo veliko pozornosti namenili proučitvi možnosti uporabe novih jedrskih tehnologij, vključno z malimi modularnimi reaktorji,« pravijo v Gen energiji.
Nuklearna elektrarna Krško pa bo letos začela študijo izvedljivosti podaljšanja njene obratovalne dobe, ki je določena na 60 let, to je do leta 2043. Kot dobro vzdrževana elektrarna z nenehnim izboljševanjem jedrske varnosti je kandidatka za podaljšanje obratovanja nad 60 let, pravijo v družbi.
43 €
znaša stroškovna cena elektrike iz Neka, napovedana cena za gospodinjstva pa bo več kot sto evrov
Posodobljeni NEPN predvideva, da bo Slovenija do leta 2030 najmanj 85 odstotkov preskrbe z električno energijo zagotavljala iz proizvodnih naprav v Sloveniji, do leta 2040 pa sto odstotkov. Za to je ključno tudi nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije ter »čim prej in ne pozneje kot leta 2028 sprejeti kakovostno in transparentno odločitev o gradnji nove jedrske elektrarne«.
Jedrski scenarij (poleg tega ostaja med možnostmi tudi stoodstoten scenarij obnovljivih virov) predvideva postavitev nove jedrske elektrarne do leta 2040 ter gradnjo manjšega modularnega reaktorja do leta 2050 (moč približno 250 MW). Uveljavitev tega scenarija bi zmanjšala nujno veliko intenzivnost krepitve omrežij, postavljanja sončnih in vetrnih elektrarn, baterij in drugih hranilnikov, kot so črpalne hidroelektrarne in vodik.
Nuklearna elektrarna Krško je začela poskusno obratovati leta 1981, komercialno pa obratuje že 40 let. Lani je uspešno končala upravne postopke za podaljšanje obratovanja elektrarne za še 20 let, to je do leta 2043. Do zdaj je uspešno vzdrževala in nadgrajevala svoje sisteme, strukture in komponente skladno z upravnimi zahtevami in najboljšimi svetovnimi industrijskimi praksami.
»V svetu se vrstijo postopki za zagotovitev delovanja jedrskih elektrarn nad 60 let. V ZDA je osem jedrskih elektrarn že pridobilo soglasje za 80 let obratovanja, za veliko elektrarn pa ti postopki potekajo. Kot dobro vzdrževana elektrarna s stalnim izboljševanjem jedrske varnosti je Nek gotovo kandidatka za podaljšanje obratovanja nad 60 let,« menijo v Neku.
Tako kot podaljšanje obratovalne dobe s 40 na 60 let bo tudi morebitno dodatno podaljšanje obratovanja predmet zahtevnih upravnih postopkov, ki lahko trajajo deset let ali več. Prav zaradi dolgotrajnosti teh postopkov so se v Neku odločili, da bodo takoj začeli raziskovati možnosti za podaljšanje. Ne nazadnje bi to tudi znižalo cene elektrike, ki so zdaj obremenjene z 12 evri za megavatno uro za razgradnjo elektrarne.
Elektrarna je lani, ko je minilo že 50 let od položitve temeljnega kamna, presegla načrtovano letno proizvodnjo 5453 gigavatnih ur (GWh) električne energije. Načrtovana proizvodna cena elektrike iz Neka znaša približno 43 evrov za megavatno uro, skupaj s prispevkom za razgradnjo.
Francija je 21. decembra na nacionalno elektroenergetsko omrežje po več poskusih priključila tretji reaktor jedrske elektrarne Flamanville, imenovan Flamanville 3. Ta dogodek predstavlja prvo priključitev novega jedrskega reaktorja v državi po 25 letih. Flamanville 3 je reaktor tipa EPR (European Pressurized Reactor) z močjo 1630 MW, kar ga uvršča med najmočnejše jedrske reaktorje na svetu. Po začetni proizvodnji sto MW električne energije bo v prihodnjih mesecih postopno dosegel polno zmogljivost.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji