Velenjski mestni svetniki so včeraj poslušali, kako daleč je prva faza preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, ki je drugi največji v državi in od leta 1959 preskrbuje več kot 12.000 odjemalcev. Zdaj je v celoti odvisen od Termoelektrarne Šoštanj (Teš), ki po interventnem zakonu zagotavlja toplotno energijo Šaleški dolini še do aprila 2027. Sistem bodo obnavljali do predvidoma leta 2028.

Posodobitve sistema daljinskega ogrevanja, ki je v stoodstotni lasti velenjske in šoštanjske občine, izvajajo že od leta 2021, ko so začeli prenavljati toplotne postaje. V prvi fazi prenove bodo zdaj obnovili skoraj osem kilometrov omrežja, posodobili devet toplotnih postaj in zgradili 65 internih toplotnih podpostaj. Projekt je ocenjen na 24,8 milijona evrov, večina bo financirana iz evropskega sklada za pravični prehod, občini bosta skupaj odšteli 1,2 milijona evrov.

Iskanje rešitev za ogrevanje Šaleške doline

Vodja službe investicij in razvoja na velenjski komunali Nataša Šket je povedala, da je skrajni rok za črpanje sredstev 30. junij 2029. Lani so obnovili skupaj 246 metrov magistralnega vročevodnega omrežja, kar pomeni, da jih večina dela še čaka. Šketova je priznala, da bo vse skupaj velik zalogaj: »Letos bi morali realizirati za 3,5 milijona evrov del, v prihodnjih letih pa za še od 5,5 do 6,7 milijona evrov na leto. Vse je odvisno od prejema ponudb in same realizacije del na terenu.«

Šketova je povedala, da nameravajo letos obnoviti sistem na Gorici, kjer jih že takoj čaka posebna specifika: »Verjetno bo treba odstraniti drevored, ki je neposredno nad vročevodnim omrežjem. V drugem delu, ki ga bomo začeli obnavljati jeseni, pa je več težav. Lastniki objektov so namreč na zemljišču občine postavili različne nelegalne gradnje in jih bodo morali odstraniti v obsegu varovanega območja obnove vročevodnega omrežja. V pripravi so dopisi, ki jih bodo lastniki prejeli v prihodnjih dneh. Rok za odstranitev bo do konca septembra.« Dodala je, da so bili lastniki s tem že seznanjeni na terenskih ogledih, večinoma gre za vrtne ute, visoke grede, žive meje …

Če ni soglasja, ni obnove

Šketova je pojasnila, da so načrtovali obnoviti še več, a v nekaterih večstanovanjskih zgradbah niso pridobili vseh soglasij in služnostnih pogodb: »Kljub večkratnim pozivom, da bi pridobili služnostne pogodbe, ki so pogoj za sofinanciranje projekta, nam teh ni uspelo pridobiti.« Velenjski župan Peter Dermol je dodal: »Ponekod je manjši del ljudi z nepodpisom služnosti onemogočil obnovo interne toplotne postaje, čeprav je ta v stoodstotni domeni občine in evropskih sredstev. Ljudi torej ne bi nič stalo. A zaradi tega so morali biti kakšni večstanovanjski odseki v tej fazi žal izločeni. Je pa komunala skupaj z občino pridobila več kot 1500 služnosti, kar pomeni, da je bilo opravljenega zelo veliko dela.«

Popravljamo katastrofalne napake politike iz preteklosti

Ko bo ta faza prenove zaključena, pričakujejo, da bodo letni prihranki toplotne energije znašali 21.368 megavatnih ur, za dobrih 6000 ton na leto naj bi zmanjšali tudi emisije ogljikovega dioksida. A občane skrbi prihodnost, kot je vprašal svetnik Jože Hribar: »Lepo je videti, da obnavljate omrežje, a nas bolj zanima, kaj bo leta 2027, če nam tisto toplarno v Šoštanju izklopijo«. Odgovora na to še ni, je pa Dermol dejal, da je naloga občine, da obnovi toplovodni sistem: »Da bomo lahko prišli na nizkotemperaturni režim in bomo sploh imeli možnost priklapljati alternativne zelene vire na daljinski sistem.«