Potrebujemo pravo mešanico virov električne energije

V Sloveniji so bili v preteklosti izkazani veliki primanjkljaji med lastno proizvodnjo in porabo električne energije. Prognoze do leta 2030 in 2050 izkazujejo verjetnost, kar gotovost, da bodo primanjkljaji še večji, pa tudi če bo kmalu zgrajena še ena, nova jedrska elektrarna (JE) Nek 2 v bližini obstoječega Neka v Krškem, npr. »le« moči 1000 MW. Nek 2 bi nam prišel prav že sedaj, saj bi lahko izklopili proizvodnjo visokoogljičnih elektrarn na fosilno gorivo ali pa morebitne presežke z dobičkom izvažali.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo IAEA na Dunaju spremlja vse jedrske elektrarne (NPP) na svetu, tudi naš obstoječi Nek. Za tujino bi bilo prav, da bi tudi za novo jedrsko elektrarno zadržali to značilno kratico, torej Nek 2 in ne Jek 2.

Iz ožjih krogov stroke in politike se za moč Neka 2 pojavljajo 1000 MW, 1800 MW, dvakrat po 1200 MW ..., kot menda ponujajo potencialni dobavitelji. Za referendumski odnos javnosti do takšnega postrojenja ni ugodno, če ne posredujejo enoumnega podatka, številke. Tudi Hrvaška pričakuje primanjkljaje električne energije in izraža interes za soudeležbo pri Neku 2, verjetno zato moč dvakrat po 1200 MW; tedaj bi bilo najbolj primerno enkrat 1200 MW v Krškem in enkrat 1200 MW za enako jedrsko elektrarno nekje na Hrvaškem: sočasna odločitev, pogajanja, dogovarjanja, sklepanje pogodb, začetek gradnje, rezervni deli, usklajevanje remontov ... Delitev ene večje enote med Slovenijo in Hrvaško ne bi bila smiselna, ker bo obema manjkalo električne energije in so tveganja za nadomeščanja primanjkljajev ob izklopu, izpadu večja. Dolg rok do odločitve, zavlačevanje in nato dograditev nekje okoli leta 2040 odražajo pomisleke naše sedanje politike glede prevzema odgovornosti, čemur je potuha tudi referendum. Mnogi vsega tega ne bomo dočakali, vendar je prav, da odgovorno odločamo v korist naših potomcev.

Ob zamišljenem opuščanju Teša 6 je treba zagotoviti vir ogrevanja za Velenje – Šoštanj (Šaleška dolina), ki je zdaj ugodno zagotovljeno iz »odpadne« toplote te premogovne elektrarne, tudi toplarne. Nadomestno ogrevanje bi bilo najustreznejše iz malih modularnih reaktorjev (SMR), npr. električna moč elektrarne 77 MWe, termična moč jedrskega reaktorja 250 MWt ali kaj podobnega, kar se že trži; s tem bi tudi pridobili toliko ali več maloogljične električne energije.

Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da nam klimatske spremembe pretijo s sušnimi in poplavnimi obdobji. Z ustreznimi zadrževalniki vode je treba poskrbeti za pitno in sanitarno vodo za prebivalstvo, za živino in kmetijsko rabo, za divjačino, za vodno živalstvo in rastlinstvo, za namakanje, za industrijsko rabo, če kaj ostane, za vodne elektrarne. Prav bi bilo čim prej zgraditi HE Mokrice, HE na srednji Savi od Vrhovega do Medvod, črpalno HE Kozjak in črpalno HE Požarje, da bi primerno vključili Muro in druge vodotoke. Zavedati se je treba, da le prava »mešanica« zagotovi v vseh časih dneva, tedna in leta stalno dobavo električne energije po primerni ceni, k čemur prispevajo tudi elektrarne na obnovljive vire energije (ni prav pretiravati, zavajati), kjer je največji potencial neposredna izraba sevanja sonca.

Vse te investicije bodo seveda neizogibno bremenile Slovenijo.