V nadaljevanju preberite:

Več kot 200 učnih načrtov, ki jih posodabljajo, zahteva tudi posodobitev učnih gradiv. Učenci bodo tako vendarle dobili učbenike, katerih večina ni nastala, še preden so se njihovi uporabniki rodili. Na posvetu na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so opozorili, da večja državna vlaganja v učna gradiva običajno pomenijo tudi boljšo bralno pismenost.

Po napovedih bodo nove učne načrte začeli v posameznih razredih uvajati v šolskem letu 2026/2027. S pripravo učbenikov in delovnih zvezkov po novih učnih načrtih se tako že precej mudi. Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS je včeraj pripravila mednarodni posvet o učnih gradivih in njihovi vlogi pri zagotavljanju boljših možnosti za bralno pismenost mladih.

Kot je povedal Jaka Gerčar z GZS, so bili učbeniški skladi sprva mišljeni kot socialni korektiv, zdaj pa 97 odstotkov učencev uporablja njihove učbenike in ni nepomembno, kakšni so. Trenutno so stari, je povedal Gerčar: »V šolskem letu 2015/2016 je bilo zgolj 13 odstotkov učbenikov starejših od sedem let, v letošnjem šolskem letu je takšnih več kot polovica, zgolj četrtina pa je starih od enega do treh let.«

Dodal je, da trenutna državna vlaganja ne zadostujejo, da bi se učbeniki obnavljali v predvidenem roku treh ali štirih let, ter poudaril: »Države, ki za učna gradiva namenijo več, običajno tudi dosegajo boljše rezultate pri bralni pismenosti.« Tako po podatkih, ki jih je predstavil Gerčar, Irska, ki je na prvem mestu v Evropi po bralni pismenosti otrok in mladostnikov, za učna gradiva na razredni stopnji namenja 309 evrov na učenca, na predmetni stopnji pa 80 evrov na učenca. Slovenija namenja za učna gradiva na razredni stopnji od 36 do 48 evrov na učenca, na predmetni pa 19,20 evra.