Piran želi biti prepoznan po slavnemu violinistu

»Minister za kulturo Vasko Simoniti je podprl našo pobudo in vlada je jeseni razglasila leto 2022 za Tartinijevo leto. V tem vidimo predvsem državno priznanje našemu velikemu violinistu in skladatelju,« je povedala piranska podžupanja Manuela Rojec. V prihodnjem letu, ko mineva 330 let od virtuozovega rojstva, načrtujejo vrsto vrhunskih glasbenih dogodkov. Prepoznavnost Pirana želijo utrditi s Tartinijevo dediščino, obiskovalcem pa ponuditi vse bogatejše kulturno doživetje.

Po njenih besedah država sicer ne bo financirala programa, pač pa v Piranu računajo na podporo ostalih istrskih občin – Kopra, Izole in Ankarana, italijanske samoupravne skupnosti in Italijanske unije. »Dogodke, ki jih bomo izvedli, smo okvirno ovrednotili na več kot 150.000 evrov. V skladu s predlogom piranskega občinskega proračuna naj bi med drugim povečali tudi financiranje Tartini festivala, ki se bo naslednjega avgusta in septembra odvil že enaindvajsetič po vrsti, prav tako bi želeli Tartinijev pečat dati tudi prihodnjim Piranskim glasbenim dnevom,« pojasni Rojec, ki je obenem predsednica Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran .

Pri programski ponudbi so se med drugim povezali tudi s tržaškim glasbenim konzervatorijem, Univerzo v Padovi, Univerzo v Ljubljani, Obalnimi galerijami Piran, koprskim pokrajinskim muzejem in piranskim pomorskim muzejem. Slednji upravlja z muzejsko zbirko v Tartinijevi hiši, ki stoji ob istoimenskem osrednjem trgu v Piranu. Med najbolj dragocenimi eksponati je Tartinijeva violina, ki ji je posvečena posebna soba.

Tartini mora »med ljudi«

»Tartini je seveda dobro poznan v glasbenih krogih, menimo pa, da bi bilo treba poskrbeti tudi za njegovo širše slovensko prepoznavnost,« navede sogovornica. Tartinija so sicer imenovali Mojstra narodov, ker so k njemu prihajali učenci različnih narodnosti iz vse Evrope. Ko so konec 19. stoletja zasuli piranski mandrač - in je tam nastal osrednji mestni trg - so ga poimenovali po njem in mu tudi postavili spomenik. To je bilo sicer del italijanskega nacionalnega gibanja, vendar ima umetnik in njegovo delo danes pomembno vlogo tudi v slovenskih kulturnih okvirih.

Ko so konec 19. stoletja zasuli piranski mandrač - in je tam nastal osrednji mestni trg - so ga poimenovali po Tartiniju in mu tudi postavili spomenik. FOTO: Občina Piran

V letu 2020 je tako piranska občina s partnerji izpeljala projekt Tartini 250, ki je bil posvečen 250-letnici smrti Giuseppeja Tartinija (rojenega 1692 v Piranu in umrlega leta 1770 v Padovi). Žal pa je večino načrtov tedaj odplaknila pandemija. »Tudi za naslednje leto še ne vemo, ali nam bo zaradi zdravstvenih razmer in posledičnih omejitev uspelo izpeljati program od začetka do konca,« zavzdihne Rojec. Tartinija pa ne želijo promovirati le znotraj slovenskih meja, pač pa načrtujejo, da bi v sodelovanju s tržaškim glasbenim konservatorijem oblikovali ponudbo tudi za goste križark, ki bi se lahko spoznali s Tartinijem, njegovo glasbo in življenjem.

Obeta se vsaj 15 glasbenih prireditev

Prvo od za zdaj 15 napovedanih prireditev so načrtovali na obletnico skladateljeve smrti, 26. februarja. V skladu s programom bo koncert izvajal maestro Salvatore Accardo, ki trenutno velja za najboljšega italijanskega violinista, ob njem pa bo nastopil Novi komorni orkester Ferruccia Busonija. Aprilski koncert, posvečen Tartinjevemu rojstnemu dnevu, ko bo predvidoma zaigral komorni orkester L'Arte dell'arco iz Padove, bodo pospremili s predstavitvijo otroške knjižice o Tratiniju kot violinistu in sabljaču (Tartini violinista spadaccino). večjo glasbeno prireditev snujejo tudi ob dnevu državnosti, ko naj bi nastopil slovenski filharmonični orkester s solistoma Anno Tifu in Marcom Angiusem. Julija in avgusta pa naj bi se v Pulju, Opatiji in Piranu zvrstili nastopi Alessandra Quarte in Rimskih filharmonikov. Jeseni prihodnje leto bodo med drugim pospremili izdajo treh knjižnih del s simpozija o Tartinijevi glasbi, ki jih načrtuje ljubljanska Filozofska fakulteta.

Najdragocenejši eksponat, razstavljen v Tartinijevi hiši, je njegova violina. FOTO: Občina Piran

V promocijo Tratinijevega glasbenega programa se bo vključilo tudi portoroško turistično združenje. »Kulturni turizem je zagotovo smer, v katero se žilimo razvijati. Že zdaj opažamo, da se kakovostnih glasbenih dogodkov, ki jih poleti ponujajo Piranski glasbeni dnevi in Tartini festval, radi udeležujejo tudi tuji obiskovalci, predvsem iz Avstrije in Nemčije,« doda še Lea Šuligoj iz portoroškega turističnega združenja.