V nadaljevanju preberite:

Giuseppe Tartini velja z Vivaldijem in Veracinijem za enega največjih skladateljev, violinistov in teoretikov 18. stoletja, saj je ustvaril vsaj dvesto sonat in koncertov. Tartinijev festival, njemu v čast, letos praznuje dvajsetletnico in to soboto ga bodo odprli s posebnim koncertom v piranskem minoritskem samostanu sv. Frančiška z legendarno skupino I Solisti Veneti iz Padove, torej od tam, kjer je Tartini preživel večji del ustvarjalnega življenja.

Že lani so s posebno obarvanim festivalom baročne glasbe zaznamovali 250. obletnico Tartinijeve smrti in vendar še vedno mnogi ne poznamo te neobičajne, celo dramatične življenjske zgodbe niti ne izjemnega pomena tega violinskega virtuoza.
»Giuseppe Tartini je bil v svoji predanosti glasbeni umetnosti sposoben sožitja med globoko vernostjo in razsvetljensko radovednostjo, med svobodo glasbe in popolnim redom matematike,« je v predgovoru h knjigi o Giuseppeju Tartiniju umetnostne zgodovinarke Duške Žitko zapisal Franco Juri. »V svoji glasbi je združeval staro in novo, barok in klasicizem hkrati,« o njem pravi Črtomir Šiškovič. »Ob drugih pomembnih glasbenikih tega obdobja je Tartini vezni člen, brez katerega se morda ne bi zgodila ne Bachov Pasijon po Mateju ne Mozartova Čarobna piščal.«

»Zakaj še vedno, tudi profesionalni glasbeniki, tako malo vedo o enem največjih violinskih virtuozov, skladateljev, filozofov, ki se je rodil in odraščal v Piranu?« se sprašuje tudi Jasna Nadles, umetniška direktorica festivala Tartini. »Ne nazadnje je bil ta izjemni skladatelj, virtuoz, pa tudi inovator, filozof, mislec in raziskovalec rojen v tem mestu, morda je prav na tem trgu doživel iniciacijo v glasbo. Kako to, da se o njem nismo učili v šolah? Če ne znamo prepoznati lastnih genialnih ljudi iz zgodovine, kako bomo potem nove talente, nove mlade skladatelje in skladateljice prepoznali danes?« poudarja Jasna Nadles. »Še bolj to velja za ženske umetnice, od slikark, pisateljic, glasbenic in skladateljic, ki so v zgodovini mnoge ostale v senci moških kolegov. To je zame še posebej občutljiva tema.«