Kjer se je Giuseppe Tartini učil fiziko in matematiko

Vladna odločitev za prenovo mogočne zgradbe Collegio dei Nobili v koprskem starem mestnem jedru, kjer domujejo Gimnazija Gian Rinaldo Carli in zadnji štirje razredi Osnovne šole Pier Paolo Vergerio Il Vecchio, obe z italijanskim učnim jezikom, je bila v italijanski narodni skupnosti težko pričakovana. Ta pomembna zgodovinska ustanova, ki ima zametke v zgodnjem 17. stoletju, bo tako še naprej opravljala svoje poslanstvo.

Šolsko poslopje je bilo že dolgo dotrajano in nujno potrebno popravila. A se je vendarle premaknilo in država je v prihodnjem petletnem obdobju zagotovila 4,7 milijona evrov za obnovo. Na koprski občini, ki vodi naložbo in bo pri njej tudi deloma finančno sodelovala, pa pričakujejo, da bodo v prihodnjem letu izdelali vso potrebno dokumentacijo, s prenovitvenimi deli pa bi začeli v prvi polovici leta 2022. Učenci, ki bi jim medtem zagotovili nadomestne prostore, bi se lahko v šolo vrnili v šolskem letu 2023/24.

»Stavba je spomeniško zaščitena, zato bodo prenovitvena dela vezana predvsem na njeno notranjost. Med pomembnejšimi spremembami bo restavracija aule magne, ki bo kot osrednja dvorana, primerna za različne kulturne dogodke, spet dobila svojo vlogo,« razlaga predsednik obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Alberto Scheriani. Vidneje bodo predstavili tudi šolski muzej didaktičnih pripomočkov naravoslovnega in fizikalnega laboratorija, ki ima eno najbolje ohranjenih tovrstnih zbirk v tem delu Evrope. Med dragoceno kulturno dediščino, ki jo skrivajo šolski zidovi, pa je tudi bogata knjižnica.
 

Dediščina, ki presega šolsko okolje

»Aula magna predstavlja srce šole. Okoli leta 1800 je zasedala skoraj ves prostor sprednjega dela prvega nadstropja, z okni s trojnim lokom nad vhodom,« pove Luisa Angelini Ličen, ravnateljica Gimnazije Gian Rinaldo Carli. V njej so bile omare s pomembnimi knjigami in osrednja miza za srečanja oziroma sestanke. »Do danes se je ohranilo 12 od 30 originalnih omar, ki smo jih dali restavrirati. Želimo si, da bi ta prostor, ki predstavlja kontinuiteto med slavno preteklostjo in današnjimi potrebami šole in mesta, spet dobil svoj pomen,« nadaljuje. V načrtu imajo, da bi v obnovljenih omarah razstavili najdragocenejše primerke šolskega muzeja in več stoletij stare knjige, prostor pa bi v prihodnje namenili za konference in druge prireditve, ki bi jih lahko organizirale šola, lokalna skupnost ali univerza.



Na novo zasnovan šolski muzej pa bi se razprostiral po vsem prvem nadstropju. »Naša zbirka, ki je popisana s pomočjo Tehničnega muzeja Bistra in Pokrajinskega muzeja Koper, med drugim obsega 360 instrumentov za poučevanje fizike, ki segajo v čas med letoma 1850 in 1920,« omeni ravnateljica. Med pomembnejšimi eksponati so teleskop, sekstant (naprava za merjenje kotov na nebesni krogli), papinovi lonci (delujejo na zvišan tlak), heliostat (sledi premikanju Soncu), atwoodov stroj (za demonstracijo gravitacijskega zakona) in drugi. Šola se ponaša tudi z več kot dva tisoč razstavljenimi primerki živali (največ je ptic), rastlin, fosilov in mineralov. Zbirko, ki je bila nekoč še več kot dvakrat bolj obsežna, je v začetku 20. stoletja zasnoval skrbnik naravoslovnega kabineta, profesor Oreste Gerosa. »V našem muzeju vidimo tudi možnost za dodatno turistično-kulturno ponudbo mesta,« izpostavi Luisa Angelini Ličen.

Izjemno bogata je tudi njihova šolska knjižnica, ki se razteza na stotih kvadratnih metrih površine in hrani tudi več tisoč izvodov knjig, ki so izšle pred letom 1830, 35 pa jih je celo iz davnega 16. stoletja. Največjo vrednost predstavljajo tri Aldine, knjige, ki jih je izdala založba Alda Manuzija iz časa Beneške republike in Orlando Furioso Ludovica Ariosta, ki je nastala v prav tako znameniti beneški tiskarni Vincenza Valgrisija. Knjižnica hrani tudi koprski mestni statut v petih knjigah iz leta 1668. Med slovenskimi knjigami pa kaže omeniti drugo izdajo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske.
 

Semenišče za koprske plemiče

»Nastanek koprskega Collegia dei Nobili je povezan s sklepi tridentinskega koncila sredi 16. stoletja, ki je določal, da se v duhu protireformacije ustanavlja semenišča za versko vzgojo mladine,« pojasni Salvator Žitko, zgodovinar in nekdanji ravnatelj koprskega pokrajinskega muzeja. Dovoljenje zanj so beneške oblasti izdale leta 1612, a so njegovo delovanje kmalu prekinile uskoške vojne (1615–1617), dobro desetletje pozneje pa še kuga, ki je okoli leta 1630 zdesetkala koprsko prebivalstvo. Collegio dei Nobili, ki je bil v tistem času pogosta ustanova v širšem italijanskem kulturnem prostoru, je v Kopru ponovno zaživel leta 1675.



»Podestat Angelo Morosini je v poznejših letih dal odkupiti nekaj hiš ob nekdanji cerkvici S. Maria Nuova v mestni četrti Pusterla in začel graditi šolsko poslopje, ki je zaradi pomanjkanja denarja prve učence sprejelo šele leta 1683,« navaja.
Sama zgradba pa je današnjo podobo dobila na prelomu iz 17. v 18. stoletje. Tedaj je obsegala dve notranji dvorišči, gledališče (kot številne druge koprske palače), vrt in prej omenjeno cerkvico, ki pa so jo v 19. stoletju porušili. Sprva je semenišče vodil cerkveni red somaskov, pozneje pa so ga prevzeli scolopi oziroma piaristi (očetje ubožnih šol). Ugled koprskega collegia je takrat močno narasel, saj so ga obiskovali mladi vse do Dalmacije in otoka Krfa. Poimenovali so ga kar istrske Atene. Med slavnimi imeni, ki so ga obiskovali, je bil tudi Giuseppe Tartini. »Znameniti piranski violinist naj bi se prav v Kopru naučil fizike in matematike, ki mu je pomagala pri njegovem glasbenem ustvarjanju,« omeni Žitko.
 

Od liceja do gimnazije in osnovne šole

Po padcu Beneške republike, v zgodnjem 19. stoletju, so oblast prevzeli Francozi in v skladu s sekularizacijskimi načeli namesto semenišča ustanovili licej. S prihodom avstro-ogrske monarhije pa je nastala Cesarska kraljeva gimnazija Koper (Imperial Regio Ginnasio Giustinopolitano). Ob koncu prve svetovne vojne se je pod italijansko oblastjo šola preimenovala v Kraljevi licej – Gimnazija Carla Combija, po koprskem italijanskem domoljubu. V povojnem jugoslovanskem obdobju pa je collegio postal sedež gimnazije in osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Današnja gimnazija se imenuje po enem izmed najvidnejših učencev – grofu Gian Rinaldu Carliju (1720–1795), eruditu, ki se je ukvarjal z zgodovino, arheologijo in ekonomijo.