Obtoževalna kampanja bo kratkotrajna, tesnoba pa dolgoživa

Ljubljana – Slovenija je po zaslugi vseh ukrepov ena najboljših na svetu pri spopadanju z epidemijo, a se zdaj vrstijo kritike na račun domnevno zgrešene obravnave starejših. Strokovnjaki so tudi danes na novinarski konferenci Slovenskega zdravniškega društva ponovili, da je bilo za varovance domov starejših občanov (DSO) ustrezno poskrbljeno.

Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije, je glede seznamov oskrbovancev, ki se zdaj omenjajo z zloveščimi oznakami, kot na primer seznami smrti, dejal, da je šlo za popis stanja prebivalcev domov. Na vložnih listih ni videl ničesar, kar bi bilo v nasprotju s strokovnimi in etičnimi standardi.

Da bi vse oskrbovance domov zgolj zato, ker so bili okuženi z novim koronavirusom, premeščali v bolnišnice, se mu zdi nedopustno. »Bolnišnice ne morejo biti azil, ustvarjen z namenom, da se okužba ne širi. Indikacije za hospitalizacijo morajo biti potrjene in upravičene,« je poudaril Poredoš.

Omajano zaupanje med zdravniki in pacienti

Alojz Ihan, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na medicinski fakulteti, je dejal, da je zelo narobe, da se moramo v času priprav na morebitno jesensko epidemijo, ko bi morali razpravljati, kaj bi lahko naredili bolje, ukvarjati s hudimi obtožbami na račun stroke. »S temi medijskimi napadi«, za katere je Ihanu žal, da so se začeli na podlagi izjav njihovega kolega zdravnika Dušana Kebra v Mladini, »se zdravnikom v šestih domovih očita, da so naredili zavestno napako pri zdravljenju, za kar so osebno odgovorni«. Ihanu se zdijo tovrstne neutemeljene obtožbe neprimerne.

Po njegovih besedah vsak zdravnik dobro ve, da je odgovoren za pacienta in da ga te odgovornosti ne odveže niti navodilo direktorja bolnišnice ali ministra. »Vtis iz zdajšnje afere pa je, da lahko zdravnik zanemari vso stroko, če mu le minister pomaha z nekim listom. In zaradi takega vtisa, ki se zdaj ponuja v javnosti, je omajano zaupanje med zdravniki in pacienti.«
Obtoževalna in vodena kampanja bo po Ihanovih besedah morda trajala teden dni, a bo še vse prihodnje leto ali dlje povzročala tesnobo pri tisoč ali 10.000 ostarelih in njihovih svojcih.

»To je skrajno nepremišljeno. Sumi bi se morali voditi od spodaj navzgor,« je destruktivnost pavšalnih očitkov izpostavil Ihan. Tovrstni očitki po njegovem ovirajo konstruktivne premike v smeri izboljšanja tistih razmer, ki so se med epidemijo izkazale za pomanjkljive. Če je bilo veliko zdravstvenega osebja na čakanju, v domovih pa je delovne sile manjkalo, bi morali prihodnjič zadeve tudi na tej ravni bolje organizirati, je dejal Ihan. A kaj, ko naval hudih obtožb duši razprave o možnih pozitivnih premikih, je opozoril.



Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik in zdravnik Aleš Rozman je znova ponovil, da je šlo pri vložnih listih za povzetek bolnikovih bolezni in neko mnenje o tem, kakšna bi bila zanj najprimernejša obravnava, če bi zbolel za covidom glede na spremljajoče bolezni in glede na to, da je morda v zadnjem obdobju življenja. Na tem listu je pisalo »mnenje konzilija, ni šlo za ukaz ali direktivo«. Papir je bil izpolnjen za oporo dežurnim zdravnikom, ki bi se z bolnikom prvič srečali, da bi ti v morebitnih kritičnih okoliščinah takoj dobili hiter vpogled v to, kakšen je bil stanovalec doma pred okužbo, je pojasnil Rozman.

»Če je bila funkcionalnost določenega oskrbovanca dokaj dobra, bi se lahko pri njem ukrepalo bolj intenzivno, kot če gre za paliativno – zadnjo fazo življenja. Vse smo torej delali z namenom, da se bolnikom pomaga in se nekaterih od njih ne izpostavlja pretirani medicinski oskrbi – reanimaciji, intubaciji ipd. –, ki običajno nima dobrega konca in pomeni zgolj podaljševanje mučenja.«

Zdravnik Peter Radšel iz ljubljanskega kliničnega centra, ki je pomagal ocenjevati varovance ljubljanskih DSO, je poudaril, da pri pisanju priporočil nikoli niso izpuščali strokovno-etičnih meril. Zdaj so v fazi, ko želijo ta sistem še izboljšati, ga izpopolniti in narediti uporabnega za vso državo.

Rozman je komentiral še podatek o številu umrlih starostnikov. Pojasnil je, da je 80 odstotkov umrlih s covidom-19 res prihajalo iz domov za starejše, niso pa vsi tam umrli, kot se to po njegovih besedah poskuša prikazati. Iz domov so v bolnišnico pripeljali 54 bolnikov, od teh jih je umrlo 31, kar pomeni 57-odstotno smrtnost. V domovih je umrlo 20 odstotkov oziroma 55 bolnikov, 80 odstotkov bolnikov pa jih je tam ozdravelo.
 

Devet sklepov

Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, je povedal, da je to problematiko obravnaval vrh stroke oziroma glavni strokovni svet društva in sklepe strnil v devet točk.



Kot je sklepe povzel Komadina, so bili vložni listi dobrodošli za zagotavljanje medicinske pomoči okuženim in obolelim. V društvu pričakujejo, da bodo pred kratkim odrejeni zdravniški nadzori ovrgli blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev.

Strokovni svet je poleg tega še ocenil, da so domovi za starejše zaradi starajočega se prebivalstva, ki potrebuje nego, nezamenljivi, a jih bo treba redefinirati v novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Opozorili so tudi na nemogočo prostorsko situacijo v vsaj nekaterih domovih in na premajhno število zdravstvenih delavcev v njih.

Glede na visoko povprečno starost stanovalcev v domovih, ki so visoko polimorbidni, bi stroka pričakovala, da bi bil za večino od njih že v preteklosti pripravljen paliativni načrt, utemeljen na interdisciplinarni konziliarni presoji.

V sklepih še piše, da zdravje ne sme biti gospodarska kategorija. Ne glede na stroškovno učinkovitost je nujno odrediti obvezne rezerve v zdravstvenem sistemu.

Komadina je poudaril še, da so zdravniki in njihovi sodelavci med epidemijo in v obstoječih razmerah delo opravili z odliko.