Ocene varovancev domov so se naredile, ko so bili ti v polni formi

Na današnji že 70. in zadnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 v Cankarjevem domu, ki je minila skoraj brez novinarskih vprašanj, a v duhu zahval vsem sodelujočim, sta nastopila direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik dr. Aleš Rozman in vladni govorec, veleposlanik Jelko Kacin.  

Kacin je dejal, da je bila pred dvema mesecema slika popolnoma drugačna, kot je danes. Tedaj smo imeli 24 novoodkritih okužb, včeraj sta bili le dve. Pred dvema mesecema smo imeli 114 hospitaliziranih, zdaj jih je v bolnišnicah s covidom-19 le šest, nihče ni na intenzivni negi. Petega aprila smo imeli v domovih starejših občanov (DSO) 205 okuženih oskrbovancev, zdaj tam že tedne nimamo novih okužb, sprostili so se številni zaščitni ukrepi, je dejal Kacin.

V DSO so okužbe zaustavili, čeprav so imeli za to izredno slabe pogoje, je poudaril vladni govorec in za govornico povabil zdravnika Rozmana, ki je pojasnil vlogo koordinatorjev. Tem se zdaj javno očita, da je bilo njihovo izpolnjevanje obrazcev za oskrbovance v DSO neetično in sporno.

»Ko so strokovnjaki z Golnika v DSO Metlika, kamor je okužba zašla najprej, jemali brise in se pogovarjali z osebjem in vodstvom, so videli, da utegnejo nastati veliki problemi. Domovi, ki jih je v Sloveniji 109, niso pripravljeni za epidemije, gre za nastanitvene domove, kamor ljudje gredo, da bi dobili nego. Primanjkovalo je osebja, zaščitne opreme, znanja. Hitro smo videli, tudi na primeru križarke, ki je bila zasidrana pred japonsko obalo, da se v takih okoliščinah bolezen lahko hitro razširi, da ima lahko hude posledice, saj je populacija, ki živi v teh domovih, zelo vulnerabilna,« je dejal Aleš Rozman. Začela se je formirati koordinacija, ki bi se ukvarja s tem, kako domovom pomagati.



Ministrstvo jih je povezalo na nacionalni ravni ter imenovalo koordinatorje za določena področja po regijah. Nato so oblikovali navodila. Koordinacija je bila sestavljena iz koordinatorja na sekundarnem oziroma terciarnem nivoju, na primarnem nivoju za primarno zdravstvo. Nega je prispevala koordinatorico s področja zdravstvene nege. Iz bolnišnic so vključevali v te skupine strokovnjake za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb, higienike, izkušene medicinske sestre in tudi osebje, ki je v podobnih okoliščinah v bolnišnicah ob epidemijah gripe že delovalo.

Sestali so se s predstavniki domov za ostarele, z njihovimi direktorji, vodilnim osebjem in se pogovarjali o tem, kaj najbolj potrebujejo. »Prvič od kar sem aktiven v zdravstvu – dve desetletji –, sem videl, da nam je uspelo povezati domove za ostarele, primarno zdravstvo, zdravstveno nego in bolnišnice v istem cilju. Kako pomagati preprečiti epidemijo in umiranje med starejšo populacijo v domovih,« je poudaril Rozman.

Vodilo je bilo to – glede na to, da nimamo ne cepiva ne zdravila za koronavirus –, da virusu čim bolj preprečimo vstop v domove ali da zamejimo njegovo širjenje. Za ta namen so izvedli treninge uporabe zaščitne opreme za delavce v domovih, pomagali so jim pri dobavi zaščitne opreme, pomagali so jim tudi z znanjem in nasveti ter praktičnimi izkušnjami, kako razdeliti dom na različne cone.

Rozman je dodal, da na nobeni točki niso zapirali poti v bolnišnico tistim, ki so bolnišnično obravnavo potrebovali. Da bi se lažje odločali, kako in s kakšno stopnjo nujnosti obravnavajo bolnike stanovalce, so se odločili, da se opravi triaža z vidika domskih zdravnikov, internistov z bližnjih bolnišnic in strokovnjakov za paliativo, da se stanovalcem ne bi naredilo škode. »Vsi dobro vemo, da je lahko neki 85-letnik še polno funkcionalen, skrbi zase, potem pa zboli za neko virozo in v dveh dneh postane priklenjen na posteljo in dokaj nebogljen. Želeli smo se izogniti temu, da bi ga videli takrat, ko je bolan v postelji in bi ga po nepotrebnem podcenili in sklepali, da je v zadnji stopnji kronične bolezni. Zato so se ocene stanovalcev naredile, ko so bili ti v polni formi.«

To se je beležilo na liste, ki so jih včeraj izpostavili tudi v Tarči. »Listi so nastali na podlagi priporočil, ki jih je podala stroka paliativne medicine. To niso bili formularji, ki so komurkoli preprečevali prevoz v bolnišnico ali pa da bi pacienta obravnavali, kot da si ne zasluži te nege in skrbi. Pač pa za orientacijo za tiste, ki so prihajali v popoldanskem in nočnem času in so ljudi prvič videli – da so imeli neko oporo pri odločanju,« je še pojasnil Rozman.

Po njegovem mnenju si težko predstavljamo, kako je, ko osebje dela v polni zaščitni opremi, ko nima v hitrem doglednem času vpogleda v medicinsko dokumentacijo, ko mora v trenutku sprejeti odločitev, vendar nima niti podatkov o tem, za kakšno bolezen gre ali rezultata brisov za covid. Obrazci so bili torej po zdravnikovih besedah potrebni, da bi se čim bolj objektivno, kar se da pravično odločalo za te paciente. »Tudi v domovih smo poskrbeli za tiste bolnike, ki že sicer potrebujejo kisik. Možna je bila tudi intravenska terapija, obiski zdravnikov, kjer pa to ni bilo možno, so bili bolniki prepeljani v bolnišnice. Prevoz v bolnišnico še ne pomeni avtomatsko boljšega izhoda oziroma da se bo bolnik kar pozdravil. Tudi v bolnišnici smo v večini primerov lahko nudili isto stopnjo nege oziroma ista zdravila kot v tistih domovih, kjer se bolnikov ni premeščalo. Tudi v bolnišnici so bili izidi za mnoge od njih neugodni.«

Rozman je dodal, da tudi pri starostnikih v 70 odstotkov primerov klinična slika covida poteka blago in ni potrebna nobena dodatna podpora, niti v smislu kisika niti v smislu infuzij.
»Pri stanovalcih smo več kot en primer okužbe odkrili v šestih domovih, v štirih domovih je bil potek epidemije oziroma sam prenos naprej uspešno ustavljen, pri dveh žal ne. Ampak tukaj nabiramo izkušnje in znanje za naprej, kako v naslednjem valu in naslednjih podobnih situacijah te stvari izboljšati,« je sklenil Rozman.

Zdravniška zbornica je zaradi vseh nejasnosti ministrstvu za zdravje predlagala, da se v zvezi s tem izvede sistemski nadzor, a je minister danes odredil izredni strokovni nadzor s svetovanjem nad 11 domovi.

V tem trenutku imamo blizu žarišče okužb v Severni Makedoniji, ko na dan zboli več kot sto ljudi in moramo biti na to zelo pozorni, je v zaključku še opozoril Kacin.