Namere, da bi javne medije spremenili v državne

»Ideja o javnih medijih je zrasla v Evropi. Ko so države, ki so bile nekdaj pod vplivom Sovjetske zveze, postale članice EU, je bil jasen načrt, da bodo ti državni mediji postali javni. Ampak zdaj vidimo, da se v nekaterih državah javni vračajo v državne medije,« je včeraj svaril predsednik Evropske zveze novinarjev Mogens Blicher Bjerregård ob koncu obiska delegacije Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev (MFRR). Ko se to zgodi, po njegovem ni več svobodnega in neodvisnega medija, temveč voditelji zlorabljajo medij za svojo propagando. Ne trdi sicer, da je to usoda STA in RTV Slovenija, obstaja pa tveganje.

Člani delegacije Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev so sočasno, ko so na Brdu pri Kranju pred sedmo silo stopili voditelji EU, pozvali še evropsko komisijo in voditelje držav, naj zavzamejo stališče in pozovejo kolege k podpori svobode medijev in novinarjev. Nujno je tudi ukrepanje evropske komisije. In res, tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da so težave na medijskem področju še en dokaz, da potrebujemo akt za medijsko svobodo na ravni EU.
Predsednik vlade Janez Janša, ki se, kot kaže, zgleduje po modelu Viktorja Orbána in njegove stranke Fidesz, pa je njeno zaskrbljenost in novinarska vprašanja odpravil z besedami, da bo STA prejela sredstva »isti dan, ko bo direktor podpisal pogodbo«, saj po njegovih besedah to določa zakon. Izjavil je še, da upa, da se bo z novim direktorjem situacija rešila v najkrajšem možnem času.
 

Predsednik Evropske zveze novinarjev Mogens Blicher Bjerregård (na sredini) poudarja, da so za demokracijo ključni neodvisni mediji. FOTO: Daniel Novakovič/STA

Bo Veselinoviča nadomestil Kadunc?

Kdaj bi STA, ki je tik pred finančnim zlomom, lahko dobila novega direktorja, še ni povsem jasno. Nadzorni svet, ki se je včeraj seznanili z odstopom Bojana Veselinoviča, je šele pooblastil predsednika nadzornega sveta Mladena Terčelja, naj o tem govori s predstavnikom lastnika.

Veselinovič, ki ni želel podpisati pogodbe, ker pri »teptanju novinarske avtonomije ne bo sodeloval«, skladno z odpovednim rokom sicer ostaja direktor do 30. oktobra. Potem pa bi se nadzorni svet lahko odločil za vršilca dolžnosti ali pa izbral tudi že direktorja, ki bo STA vodil v novem mandatu. Razpis je bil namreč objavljen septembra, saj bi Veselinoviču mandat potekel konec leta. Kot edinega prijavljenega se omenja nekdanjega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca.

Da bi ne glede na direktorja in ne glede na pogodbo morala financirati javno službo STA, pa Janševo vlado vnovič opozarja tudi opozicija, saj so poslanci v sedmi protikoronski paket prav zaradi zapletov pri financiranju STA vnesli določilo, da se, ne glede na to, ali bo za leto 2021 sklenjena pogodba, financira upravljanje javne službe STA na podlagi sprejetega poslovnega načrta. Naj vlada v treh dneh zagotovi financiranje, predlagajo v SAB, LMŠ, SD, Levici in poslanski skupini nepovezanih. To njihovo zahtevo bo danes obravnaval odbor za kulturo, jutri pa sledi še izredna seja.


 

RTV Slovenija vse v primežu politike

Prihodnji teden pa bo pred poslanci tudi določitev kandidacijskih postopkov za zamenjavo kar 13 od 29 programskih svetnikov RTV Slovenija, ki lahko imenujejo in razrešujejo vodstvo. Z izjemo osmih programskih svetnikov, ki so izvoljeni za mandat 2020–2024, preostalim mandat poteče 27. januarja.

Mandat poteče tudi nadzornikom RTV Slovenija, kjer je Janševa koalicija že poskušala izvesti menjave, da bi si zagotovila sebi in svojim kadrom naklonjeno večino.

Koalicija SDS, NSi in SMC, ki si je prav s temi zamenjavami nadzornikov poskusila zagotoviti predsednika nadzornega sveta, pa si prizadeva priti še do sebi naklonjenega predsednika programskega sveta RTV Slovenija. »Da, to pričakujem,« je na vprašanje, ali se obeta predlog za njegovo zamenjavo, ki so jo v koaliciji že omenjali, odzval predsednik programskega sveta Ciril Baškovič, ki sodi v kvoto SD, in dodal, da mora za njegovo zamenjavo v skladu s poslovnikom glasovati večina, torej vsaj 15 programskih svetnikov. V trenutni sestavi je bila ta večina za koalicijo občasno težko dosegljiva.

Ob pomanjkanju politične kulture in želji po obvladovanju RTV Slovenija bi bila ključna torej sprememba Grimsovega zakona o RTV Slovenija, ki pravzaprav omogoča politično prevlado v organih upravljanja.