Kuhanje žab

Politika je še vedno posebno pozorna na televizijsko poročanje, ta vplivni medij, ki z zvokom in sliko človeka prilepi nase. Tako zelo pozorna, da poročila v svoji pisarni ali na telefonu v času zadnjih pomembnih odločitev politiki spremljajo tudi med sejami in zasedanji. Kritika poročanj, ki sledi ogledu poročil, je skoraj samoumevna, ob civilizirani komunikaciji pa povsem dopustna. A pritiski se, pravi direktorica TV Slovenija Natalija Gorščak, ki jo poskuša generalni direktor RTV Slovenija z blagoslovom koalicije zamenjati, stopnjujejo. »Gre za organizirano kampanjo, ki je vodena,« je povedala za Mladino, ki je prav tako poročala o pritiskih na lastnike Pop TV glede njihovega poročanja. Premier Janez Janša naj bi se po poročanju medijev sestal z zdaj že pokojnim češkim milijarderjem Petrom Kellnerjem, čigar skupina PPF je lastnica Pro Plusa.

Hkrati največja koalicijska stranka, ki pa ji vse bolj sledijo tudi druge politične stranke, širi svoj vzporedni »medijski svet«, v katerem lahko predstavlja svojo resnico. Iz razvida medijev je jasno, da SDS skupaj s podjetjem v lasti Pétra Schatza, enega ključnih akterjev ekspanzije medijskih projektov premiera Viktorja Orbána na Balkanu, ni lastnica le Demokracije, pač pa še sedmih spletnih portalov. V mrežo, ki objavlja enaka oziroma malo spremenjena besedila, pa jih sodi še veliko več. Vsi »mediji« v lasti SDS imajo isti naslov – Linhartova cesta 13, kar je tudi naslov Nove24TV in kjer je že zasedal svet stranke SDS.
»Če zakurite pod kotlom in žabo vržete v vrelo vodo, bo brž skočila ven. Če pa jo vržete v mlačno in počasi segrevate, bo obtičala v kotlu do bridkega konca,« je zapisal prvak SDS in premier Janez Janša v svojem zapisu Vojna z mediji.

Omenjene organizirane kampanje in finančnih pritiskov – STA je danes že 219. dan brez brez plačila za javno službo – ob dolga leta neustrezni medijski zakonodaji, ki so jo prejšnje vlade preračunljivo dopuščale predvsem zaradi lastnih interesov, saj omogoča polaščanje RTV Slovenije in tudi pletenje vplivnih medijskih hobotnic, ki zmanjšujejo pluralnost in raznolikost, torej ne gre razumeti drugače kot segrevanje kotla. Kjer se bodo – če bodo le kurili dovolj dolgo in vztrajno – skuhale žabe, ki ne govorijo »naše« resnice.