Največ razprave o NPZ in obveznem drugem tujem jeziku

Poslance so v včerajšnji razpravi o predlogu novele zakona o osnovni šoli najbolj skrbele spremembe pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ). Če bo novela zakona sprejeta, bodo namreč NPZ imeli tudi tretješolci, v devetem razredu pa bo lahko štel tudi kot merilo za vpis v srednjo šolo. Medtem ko je nekatere poslance skrbelo, ali to ne bo preveč usmerjalo pouka, pa si ravnatelji te spremembe želijo že leta, saj zgolj ocene ne morejo biti merilo.

Spremembe pri NPZ so le del novosti, ki jih prinaša novela zakona, ki je šla skozi prvo obravnavo. Prvošolčki bodo, če bo predlog sprejet, imeli tuji jezik že v 1. razredu, iz prvotnega predloga pa so umaknili obvezni drugi tuji jezik v tretji triadi, s čimer se poslanci opozicije niso strinjali. Pomemben del sprememb je tudi tako imenovani razširjeni program, v katerega bodo združili jutranje varstvo, podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, individualno in skupinsko pomoč, dodatni in dopolnilni pouk ter neobvezne izbirne predmete.

Priseljence bi postopno vključevali v pouk

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je že v začetku tedna medijem dejal, da so v predlog novele zakona vključili zgolj tisto, za kar obstaja širši konsenz. Zapletati se je začelo že ob objavi predloga novele lani spomladi. Ko se je izkazalo, da gre za pomembne sistemske spremembe, zlasti na področju izobraževanja na domu, pri NPZ, razširjenem programu in uvedbi dveh obveznih tujih jezikov, je iz skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja izstopila tretjina članov. Opozorili so, da ni smiselno spreminjati zakonodaje, preden vemo, kaj želimo s prenovo šolskega sistema. Na to je včeraj v razpravi opozorilo kar nekaj poslancev. Nacionalni program vzgoje in izobraževanja naj bi sicer predstavili v kratkem, poslanec Robert Janev, Svoboda, pa je dejal, da se bo »zelo lepo skladal s spremembami, ki so tudi v tem zakonu«.

Ocene, točke, bitka

Da bo NPZ v devetem razredu lahko štel kot merilo pri vpisu v srednjo šolo, bo sicer treba spremeniti še srednješolsko zakonodajo, a nekatere skrbi že zdaj. »NPZ, ko preverja doseganje standardov znanja, ni hkrati tudi primeren za selektivno vlogo. Ponovno bodo v ospredju zgolj ocene, točke, ne pa prizadevanje za znanje,« je dejala Alenka Helbl, SDS. Damijan Zrim pa je dejal, da jih v SD skrbi to, »da se bo zaradi tega pouk na koncu vsake triade povsem podredil učenju tistih vsebin, ki se bodo preverjale na NPZ. S tem NPZ še bolj krojijo pouk, kot ga že zdaj.«

Ocene ne bodo več edino merilo za vpis v srednjo šolo

Minister Felda pa je povedal, da so v analizah ugotavljali, da se šolske ocene ne skladajo z rezultati NPZ. Rezultati NPZ pa se, tako Felda, popolnoma skladajo z mednarodnimi raziskavami. Podobno ugotavljajo tudi ravnatelji, ki si sprememb pri merilih vpisa v srednjo šolo želijo že dolgo. Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič je dejala, da velika večina ravnateljev podpira, da bi NPZ šteli za vpis: »Vsakršna rešitev je boljša, kot je trenutno. V šolah imamo povprečje pri ocenah 4,3. Kako naj bo to merilo? Otroci pri NPZ na najbolj neagresiven način pokažejo znanje. Kot mi je znano, tudi ravnatelji srednjih šol podpirajo to rešitev. Bo pa treba seveda poskrbeti za več rokov, ker je zdaj samo en.«

Dileme razširjenega programa

Opozicijski poslanci so posebej izpostavljali tudi problem drugega tujega jezika in spomnili na dopis nekaterih ravnateljev, ki so obvezni drugi tuji jezik na šolah v okviru poskusa izvajali že šesto leto. Zdaj tudi tam to ne bo več obvezno, si bodo pa otroci še vedno lahko to izbrali v okviru razširjenega programa. Vsebine bodo izbirne in neocenjene. Dilem je še veliko. Ravnatelje zlasti skrbi izbirnost, je dejala Miheličeva: »Kaj to konkretno pomeni? Otrok si bo nekaj izbral, potem pa bo tja nehal hoditi med letom. V razširjeni program se namreč vključuje prostovoljno. Kaj bo potem učiteljica delala? Bo sama sedela v razredu? Bo ministrstvo potem to plačalo? Ni znano, kako bodo te ure vrednotene, kaj bo s sistemizacijo interesnih dejavnosti.«

Civilna družba pripravila podlago za šolsko reformo

Predlog novele zakona prinaša spremembe tudi pri izobraževanju na domu, če bodo sprejete, pa bodo morali otroci, ki se šolajo na domu, ob koncu šolskega leta opraviti izpite iz vseh obveznih predmetov, ki jih imajo njihovi vrstniki v šoli. V predlogu so tudi spremembe pri vključevanju učencev priseljencev. Ti bi se v pouk obveznih predmetov vključevali postopoma glede na znanje jezika, ob vključitvi v šolo bi se udeležili začetnega pouka slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki lahko poteka med izvajanjem obveznega programa.