Nad koncentracijo medijev tudi z inšpekcijskimi pooblastili

Zakon o medijih, ki ga je javnost pričakovala v parlamentarni proceduri že poleti, naj bi bil po besedah naših koalicijskih sogovornikov bolj ali manj usklajen. Septembra so potekali tudi pogovori v poslanskih skupinah. V kratkem ga je mogoče pričakovati na vladi. Kakšne so spremembe in kaj prinaša prenova dvajset let starega zakona, ki smo ga neuradno pridobili v koaliciji?

Kot je znano, so na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, navajali, da bodo gradili na pravici javnosti do obveščenosti, za kar naj bi bila predvidena tudi proračunska sredstva. Poleg že obstoječega sistema financiranja programskih vsebin, ki doživlja prenovo, se vzpostavlja tudi podlaga za posebne sheme državne pomoči, predvidene za digitalni prehod tiskanih medijev ter že obstoječe digitalne medije. Kdo se lahko poteguje za sredstva in kdo ne – na primer državni ali strankarski mediji –, je že predvideno v predlogu, nekatere podrobnosti pa naj bi z uredbo določila še vlada. Shemo državne pomoči mora predhodno odobriti tudi evropska komisija.

Pogoji za pridobitev pomoči

Tisti najosnovnejši pogoji za pridobitev državnih sredstev pa med drugim predvidevajo: spoštovanje zahtev o preglednosti lastništva, državnem oglaševanju in razkrivanju nasprotja interesov. V času, ko v medijskih hišah odpuščajo, je poudarek tudi na nujnosti ohranjanja zaposlitev in spoštovanju načel novinarske avtonomije in uredniške neodvisnosti.

Koliko sredstev bo izplačanih v okviru novih državnih shem, v samem zakonu ni predvideno, a za leto 2026 se je omenjal znesek pet milijonov evrov, za sofinanciranje programskih vsebin pa še dodaten milijon.

Statusi programov posebnega pomena, ki so ključni predvsem za sofinanciranje programskih vsebin, se ohranjajo, četudi so na ta sistem letele kritike stroke, da ne izpolnjuje več svojega prvotnega namena.

Časopisna družba Večer začela odpuščati novinarje

Nadzor že Bruselj pripisal Akosu

Največ popravkov je od zadnje javne objave predloga zakona o medijih doživelo področje presojanja prevelike koncentracije v medijih, ki je doslej ni želel presojati nihče – skladno z določbami akta o svobodi medijev, ki bi začele veljati tudi brez prenosa v ta zakon, se presojanje koncentracije pluralnosti medijev in uredniške neodvisnosti torej prenaša na agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Ta postopek pa ne bo ovira, da bi tudi agencija za varstvo konkurence (AVK) sprožila postopek, če bo zaznala kršitve na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence.

Sam postopek je že v zadnjem predlogu zakona, ki smo ga pridobili – neuradno obstajajo tudi še novejše različice – precej podrobno razdelan. Koncentracijo je treba Akosu priglasiti najpozneje 30 dni pred sklenitvijo posla. Določeno je tudi, kakšna so merila za presojanje vpliva koncentracije na medijsko pluralnost in kakšna za presojanje vpliva na uredniško neodvisnost. Akos bo imel v tem postopku pravico tudi zahtevati pojasnila in dokumente, opravljal pa bi lahko celo preiskavo pri koncentraciji udeleženih podjetij, pri čemer bi imeli inšpekcijska pooblastila.

Razkrivanje nasprotja interesov

Izdajatelji medijev bodo, če bo zakon o medijih dokončno potrjen, dolžni tudi razkrivati vsako dejansko ali potencialno nasprotje interesov, ki bi lahko vplivalo na celovito obveščanje javnosti, pa tudi jasno označevati uporabo generativne umetne inteligence. Uporaba sistemov umetne inteligence za globoko ponarejanje v medijih je prepovedana, razen če gre za uporabo v umetniških, ustvarjalnih, satiričnih, fiktivnih, razvedrilnih in humorističnih vsebinah, pri čemer morajo biti takšne vsebine jasno vizualno, zvočno oziroma grafično ločene od drugih vsebin in enot.

Skrajšuje se tudi rok zavezancem za odgovor medijem, in sicer s sedmih delovnih dni na pet.