Najbolj zaželena med gimnazijami je ljubljanska Ledina

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je včeraj objavilo prvo informacijo o stanju prijav za vpis v srednje šole za prihodnje šolsko leto. Če so minula leta mladi želeli v srednje šole v večjih središčih, se je po ugotovitvah ministrstva ta trend letos malo omilil. Kandidati lahko v prihodnjih dveh tednih prijave prenesejo na druge šole, število prijavljenih se bo tako še precej spreminjalo. Kje bo omejitev vpisa, bo znano 24. maja.

Na skupno 26.066 razpisanih mest za vpis v srednje šole za prihodnje šolsko leto se je prijavilo 22.976 kandidatov, od tega 21.305 devetošolcev. Prostih mest je še veliko, a želje niso enakomerno porazdeljene. Najbolj zaželena v državi je Gimnazija Ledina, kjer je na 196 prostih mest prijavljenih 283 kandidatov. Še dve šoli v državi sta imeli včeraj več kot 200 prijavljenih kandidatov, in sicer Srednja zdravstvena šola Ljubljana v programu zdravstvena nega (239 prijavljenih na 224 prostih mest) in Srednja frizerska šola Ljubljana v programu frizer (228 prijavljenih na 156 prostih mest).

Infografika Delo

Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje se je tradicionalno največ kandidatov, 9904 (43 odstotkov), prijavilo v programe srednjega strokovnega izobraževanja, za katere je tudi največ razpisanih mest, skupno 10.540. V gimnazijske programe se jih je prijavilo 7809 (34 odstotkov), na voljo je 7728 prostih mest. V programe srednjega poklicnega izobraževanja, kjer je na voljo 6954 razpisanih mest, se je prijavilo 4511 kandidatov (19,6 odstotka). V programe nižjega poklicnega izobraževanja, kjer je razpisanih 844 prostih mest, se je prijavilo 752 kandidatov (3,3 odstotka).

Kandidati lahko prijave prenesejo na drugo srednjo šolo ali v drug program do 23. aprila do 15. ure iz kakršnega koli razloga, in to lahko storijo večkrat. Običajno se za to odločijo, ko ugotovijo, da bodo imeli za želeno šolo, kamor so se prijavili, premalo točk. Običajno je treba največ točk za gimnazije, lani jih je bilo v prvem krogu, denimo, za Gimnazijo Bežigrad treba imeti 173 od skupno 175. V praksi to pomeni največ dve zaključeni štirici v 7., 8. in 9. razredu. Ker ocen za 9. razred še nimajo, si zdaj pomagajo s točkami iz ocen v 7. in 8. razredu, kjer je skupno možnih 120 točk.

Za nekatere najbolj zaželene gimnazije so že tri štirice v treh letih preveč

Po včerajšnjih podatkih je največ prijavljenih na Gimnaziji Ledina, kar 283 kandidatov, prostih mest pa je 196. Gimnazija Ledina je že zjutraj objavila, da imajo 52 kandidatov z vsemi 120 točkami, na 196. mestu jih imajo 115, torej v 7. in 8. razredu skupno pet štiric. Letos je na Gimnaziji Ledina v tem času prijavljenih 36 kandidatov več kot lani. Ravnatelj Roman Vogrinc pravi, da je to priznanje šoli in delu vseh zaposlenih, a je občutek ob tem tudi nelagoden: »Vpis je hektičen. Zadaj so tudi žalostne zgodbe, saj veš, da otroku ne moreš izpolniti želje, da bi prišel k nam. Prihodnjih 14 dni za našo svetovalno službo ne bo lepih.« Trenutno za vpis štejejo le ocene, ko bodo spremenili tudi srednješolsko zakonodajo, bodo na šolah z omejitvijo vpisa upoštevali tudi nacionalno preverjanje znanja (NPZ). »Strinjam se, da se upošteva tudi NPZ, a bistvenih razlik ne pričakujem,« pove Vogrinc.

Ostati zunaj

Med gimnazijami, kjer je bilo treba lani imeti največ točk, je tudi II. gimnazija Maribor. Tudi letos so se tja prijavili učenci z najboljšimi ocenami. Kar 87 kandidatov ima vseh 120 točk, sprejmejo jih 168, 167 kandidatov pa ima vsaj 116 točk. Ravnatelj Marko Jagodič priznava: »Trenutno se vpisujejo učenci z zelo visokimi točkami. Tako dobimo zelo homogeno populacijo. Zunaj pa ostanejo številni, za katere bi bila gimnazija morda idealna. Morda se bo to spremenilo z upoštevanjem NPZ.«

Dijake skrbi upoštevanje NPZ, gimnazije so za

Poseben problem je športna gimnazija. Lani so imeli dijaki v športni gimnaziji II. gimnazije Maribor lahko največ štiri štirice, če so imeli hkrati še 10 dodatnih točk za športne dosežke. »V program športne gimnazije se tako tisti, ki jim je ta v resnici namenjen, večinoma sploh ne morejo vpisati. Ker morajo biti vrhunski športniki in hkrati biti vrhunski na akademskem področju. Šport je zdaj le dodatek,« opozarja Jagodič. S kandidati, ki se prijavijo v športno gimnazijo, imajo individualni pogovor in jim svetujejo še pred prijavo, pravi Jagodič: »Včasih klubi niso imeli jutranjih treningov in je bil ta program zelo smiseln, ker so dodatne ure športa dobili v šoli. Zdaj je drugače, zato kandidatom pomagamo poiskati najbolj optimalno rešitev.«

V gimnazijah sedijo večinoma dobro situirani dijaki

Na prvi pogled so se letos želje precej bolje razporedile, tudi ministrstvo opaža, da tako velikega navala kot prejšnja leta na šole v večjih središčih ni. Še vedno je precej prostih mest tudi v gimnazijah, celo v Ljubljani. Veliko jih imajo tudi na I. gimnaziji v Celju. Ravnatelj Anton Šepetavc je jasen: »Vse to je posledica gonje proti gimnazijam in drugačne politike. Celje ni veliko mesto in ima zdaj v bistvu pet gimnazij. Mreža šol se širi nenadzorovano. Imamo pa še vedno preveč prijavljenih v športno gimnazijo, bistveno bolje je tudi pri glasbenikih, torej na umetniški gimnaziji.«

Nove gimnazije

Lani je bilo v tem času največ prijavljenih v program zdravstvene nege na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana, in sicer kar 314. Trenutno je tam na 224 prostih mest prijavljenih 239 kandidatov. Polna imajo tudi programa bolničarja in novi gimnazijski program. Ravnateljica Silva Kastelic pravi, da bo gimnazija izziv, ampak brez gimnazijskega programa niso več zmogli: »Ne vemo, kaj se bo zgodilo s prenovo šolstva. Poleg tega so zadnja leta gimnazije za pripravo za peti predmet splošne mature zaprle vrata. Povedali so nam, da imajo vse polno, kar razumem, ampak s tem so se našim dijakom potiho zapirala vrata. Filozofija, da gredo lahko samo gimnazijci študirat, ni dobra, prehodnost je velik doprinos. Tudi nekateri naši otroci so zelo pridni. Gre za peščico.«