Dijake skrbi upoštevanje NPZ, gimnazije so za

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pripravlja spremembe srednješolske zakonodaje, še jutri bodo zbirali komentarje na predlagane spremembe, ki so objavljene na e-demokraciji. Dijaška organizacija Slovenije je opozorila, da nacionalno preverjanje znanja (NPZ) ni bilo namenjeno merilom za vpis v srednjo šolo. Direktor Gimnazije Bežigrad Ciril Dominko pa pravi, da je prav to sprememba, ki jo čakajo že več let in da v zakonu mora ostati.

Kljub dvomom NPZ obvezen za vse tudi v 3. razredu

Da bi NPZ lahko upoštevali kot merilo za vpis v srednjo šolo ob omejitvi vpisa, so zapisali v pred kratkim sprejeto novelo zakona o osnovni šoli, zdaj morajo to urediti še v srednješolski zakonodaji. V Dijaški organizaciji Slovenije (DOS) so NPZ kot merilo za vpis postavili pod vprašaj: »Dvomimo, da bo ta sprememba prinesla večjo objektivnost rezultatov NPZ z vidika merjenja dejanskega dolgotrajno pridobljenega znanja med osnovnošolci.« Dodali so, da je bil NPZ uveljavljen kot objektiven pregled dejanskega znanja učencev, na katerega se učenci niso pripravljali, pred preverjanjem ni bilo nekvalitetnega kampanjskega učenja: »Dvom v upoštevanje NPZ pri vpisu v gimnazije nam dodatno povečuje skrb, da bi direktna usmeritev učencev za učenje k zunanjim motivatorjem ocen še dodatno oslabila odnos učencev do znanja, ki že zdaj postaja izrazito pogojen z ocenami in ne vseživljenjskim učenjem kot vrednoto.«

Za nekatere najbolj zaželene gimnazije so že tri štirice v treh letih preveč

Ciril Dominko pa pravi prav nasprotno: »NPZ je realnejši prikaz znanja kot ocene. To smo primerjali in analizirali na šoli. Zato NPZ kot merilo v zakonu mora ostati.« Pred več leti so že imeli skupino, ki je pripravljala spremembe vpisa. Takrat so ravnatelji in starši podprli uvedbo zunanjega preverjanja, ki bi štelo kot merilo za vpis. A je pripravljeno gradivo romalo v predal, je spomnil Dominko: »Skupina je takrat še predlagala, da bi upoštevali tudi največ dve zlati priznanji na selekcijskih tekmovanjih, ki so našteta v pravilniku. Takrat so na ministrstvu pojasnili, da to ne gre, ker vse šole teh tekmovanj ne organizirajo. Kljub temu menim, da bi bila to dobra rešitev. Ti otroci so namreč izjemni na posameznih področjih, so pa denimo slabši v športu. Vsako leto gledamo huda razočaranja, ko vidimo, da je najboljši v matematiki, fiziki …, pri športu pa ima oceno tri in ga ne moremo sprejeti, ker ima premalo točk.«

Priseljence bi postopno vključevali v pouk

Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar pa se je odzvala na predlagane spremembe zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. V Zvezi opozarjajo, da ni ustrezno, da je za delodajalca, ki dijaku ne izplača nagrade in ne zagotovi prehrane med delom oziroma mu ne povrne stroškov za prehrano, predlagana globa, dokler ni zagotovljenega vira financiranja: »Predvidevamo, da delodajalci ne bodo več sprejemali dijakov na praktično usposabljanje z delom (PUD). Priprava pravne podlage brez ustreznega vira financiranja prenaša breme na šole – že doslej delodajalci niso podpisali kolektivne pogodbe za izvajanje PUD, če je bila v pogodbi omenjena nagrada.« Počkarjeva je dodala, da predlagajo, »da se najprej zagotovi sistemsko financiranje nagrajevanja dijakov«.