Majdič: Univerze se moramo odzivati na dogajanje doma in v svetu

Gregor Majdič, poteguje se za drugi rektorski mandat, ima naziv rednega profesorja za fiziologijo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) in na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Predaval je na številnih univerzah po Evropi, ZDA in na Japonskem, izvoljen je bil v naziv stalni gostujoči profesor na zagrebški medicinski fakulteti. Nominiran je za člana predsedstva Evropskega združenja univerz.

Kaj bo vaša prednostna naloga za razvoj in prihodnost univerze?

Biti moramo odlična univerza z močno družbeno vlogo, ki zagotavlja vrhunsko in sodobno izobrazbo vsem študentkam in študentom, na kateri se izvaja vrhunsko raziskovalno delo, rezultati katerega se pretakajo tudi v širšo družbo. Vse to smo spodbujali že v dosedanjem mandatu. Na pedagoškem področju nas čaka vzpostavitev sistema nenehnega posodabljanja študijskih programov, nadaljevanje spodbujanja kariernih poti mladih, reševanje študentske problematike, predvsem nastanitev v Ljubljani, priprave na Evropsko diplomo in uveljavljanje strategije trajnostnega razvoja na UL. Tudi v prihodnje bomo spodbujali odličnost v raziskovanju ter mlade na začetku karierne poti.

Volitve rektorja so tudi praktična lekcija o neenakosti

Kako pomembno je po vašem mnenju izražanje stališč univerze do dogajanja doma in po svetu?

Univerze se moramo odzivati na dogajanje doma in v svetu, pri čemer moramo ohranjati svojo avtonomijo in politično nevtralnost. V preteklem mandatu smo se tako odzvali na številne dogodke, a vedno strokovno in po premisleku. Pri akademskih vprašanjih pa je pomembno, da se odzovemo tako, da to ne bi morda imelo napačnega učinka. Pri podpori srbskim študentom smo bili nenehno v stiku z Univerzo v Beogradu, prav tako se v okviru mednarodnih združenj že pogovarjamo, kako se odzvati na dogajanje v ZDA. To usklajujemo s prizadetimi univerzami v ZDA.

Kaj je po vašem mnenju največja težava študentov in kako bi jim univerza lahko pomagala?

V Ljubljani je gotovo ena največjih težav nastanitev za študentke in študente, premalo štipendij, delno tudi prehrana, manjši problem, ki smo ga, upam, že rešili, pa je tudi zagotavljanje prostora za študij (čitalniška mesta). V preteklem mandatu smo se začeli intenzivno ukvarjati s problematiko nastanitev in z ministrstvom iščemo rešitve. Določili smo dve zemljišči v lasti UL, na katerih bi lahko postavili študentske domove, in za eno od teh zemljišč se že intenzivno pogovarjamo z družbo za strateško upravljanje glede financiranja gradnje. Še z dvema zemljiščema v lasti ministrstva, kjer tudi načrtujejo gradnjo novih študentskih domov, bi v nekaj letih (verjetno do leta 2030) v Ljubljani lahko imeli štiri nove študentske domove, kar bi omogočilo ureditev najhujše problematike.

Tekavčič: Univerza je akademski, ne politični parket

Kaj za vas pomeni avtonomnost univerze in kaj pričakujete od države?

Avtonomnost univerze pomeni zagotovljena avtonomija pri izvajanju pedagoškega dela, da izobražujemo mlade skladno z najnovejšim znanjem, ne pa v skladu s tem, kar bi politika morda želela ali zahtevala od nas. Enako velja tudi za raziskovalno delo. Na večini področij delujemo skladno s to avtonomijo. Za popolno finančno neodvisnost pa potrebujemo več sredstev. Upamo, da bo del teh prinesel novi zakon o visokem šolstvu, zato podpiramo njegovo čimprejšnje sprejetje. Univerza v Ljubljani ima zdaj še vedno za približno 50 odstotkov nižji proračun (relativno z upoštevanjem velikosti) kot, na primer, Karlova Univerza v Pragi ali Univerza v Tartuju, medtem ko se z zahodnoevropskimi univerzami, ki imajo najmanj tri- do petkrat višje proračune, ne moremo niti približno primerjati. Tako nimamo dovolj sredstev, s katerimi bi podpirali strateški razvoj, kot je uvajanje novih študijskih programov, povečanje števila vpisnih mest na področjih, kjer je to treba ...

Želijo več avtonomije pri študijskih programih

Prav tako nimamo dovolj avtonomije pri uvajanju novih študijskih programov, saj moramo vsak nov študijski program predhodno akreditirati pri nacionalni agenciji za kakovost, kar je zamudno in lahko zavleče uvedbo novega sodobnega študijskega programa. Na našo pobudo so v predlog novega zakona o visokem šolstvu vključili, da bi akreditirane univerze lahko same uvajale nove študijske programe, kar nam bo pomembno povečalo avtonomijo.