Mlinarič Raščan: Študente pestijo stiske, univerza jim mora nuditi podporo

Univerzitetna profesorica in znanstvenica s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani Irena Mlinarič Raščan je mednarodno uveljavljena strokovnjakinja na področju molekularne farmakologije, farmakogenomike in translacijskih raziskav ter nacionalna direktorica v evropskem konzorciju raziskovalnih infrastruktur EATRIS. Nekdanja dekanja Fakultete za farmacijo UL pa je tudi predsednica nacionalne komisije za Unesco.

Kaj bo vaša prednostna naloga za razvoj in prihodnost univerze?

Moja prednostna naloga bo okrepiti Univerzo v Ljubljani kot avtonomno, odprto in vključujočo institucijo znanja, ki bo imela ključno vlogo v družbi ter bo pripomogla k napredku na lokalni in globalni ravni. Poudarek bo na povezovanju vrhunskega raziskovanja in poučevanja ter prenosa znanja in inovativnih interdisciplinarnih rešitev v prakso. Krepili bomo ustvarjalno, spodbudno in varno delovno in študijsko okolje. Želim, da vsi študenti, raziskovalci, visokošolski učitelji in strokovni sodelavci čutijo pripadnost ter so udeleženi pri delovanju in razvoju univerze. Samo tako lahko kot skupnost odgovorno soustvarjamo prihodnost.

Kako pomembno je po vašem mnenju izražanje stališč univerze do dogajanja doma in po svetu?

Univerza ni samo izobraževalna in raziskovalna ustanova, ampak tudi pomembna družbena institucija, ki mora prevzemati vlogo sooblikovalke družbenih vrednot, etike, znanstvene integritete in družbene pravičnosti. Univerza se prek svojih profesorjev in raziskovalcev, ki so izvrstni strokovnjaki in poznavalci razmer doma in po svetu, ne le odziva na dogajanje, ampak ga proučuje in predvideva. Univerza se mora odzivati na aktualna družbena vprašanja, še posebno takrat, ko gre za temeljne akademske vrednote, kot so kakovost izobraževanja, svoboda raziskovanja, človekove pravice, okoljska vprašanja, demokracija in vladavina prava. Univerza mora pri svojih odzivih ostati avtonomna in nepristranska, pri čemer se opira na znanstvene dokaze in strokovne argumente.

Kaj je po vašem mnenju največja težava študentov in kako bi jim univerza lahko pomagala?

Poslanstvo univerze je celovita skrb za študente in zagotavljanje kakovostnega in dostopnega izobraževanja, spodbudnega akademskega okolja ter priložnosti za osebni in strokovni razvoj. Univerza mora zagotoviti karierno svetovanje z več priložnostmi za pridobivanje izkušenj za trg dela in bolj vključiti študente v soupravljanje univerze.

Študenti se zdaj spopadajo z negotovostjo, finančnimi in bivanjskimi stiskami, pritiski na duševno zdravje. Univerza jim mora zagotoviti celostno podporo, ki presega akademsko skrb, vključujoč ohranjanje in krepitev dobrobiti in zdravja. Zavzemam se za celovito zdravstveno oskrbo s pravočasnim dostopom do zdravstvenega doma, lekarne in psihosocialnega svetovanja.

Kaj za vas pomeni avtonomnost univerze in kaj pričakujete od države?

Institucionalna avtonomija je pogoj za dolgoročen razvoj in konkurenčnost univerze, ki jo oblikujemo ter krepimo v proaktivnem delovanju in konstruktivnem dialogu s sooblikovalci družbene krajine.

Univerza je avtonomna in sama izbira svoje vodstvo, določa notranjo organizacijo in sprejema strateške odločitve o delovanju institucije. Je samostojna, da upravlja svoj proračun ter samostojno pridobiva in razporeja finančna sredstva. Pomemben segment avtonomije je odločanje o študijskih programih in metodah poučevanja ter priprava raziskovalnih prioritet in akademskih standardov.

Od države pričakujem spoštovanje te avtonomije, stabilno in predvidljivo financiranje, odprt dialog in zakonodajni okvir, ki bodo omogočili razvoj ter večjo prilagodljivost pri upravljanju kadrovskih in raziskovalnih virov.

Zavedam se, da avtonomija prinaša odgovornost, ki jo lahko zagotavljamo prek transparentnega delovanja in samoregulacije z namenom zagotavljanja najvišje stopnje integritete in kakovosti. Univerza, ki deluje pregledno, vključujoče in pravično, si lahko zasluži zaupanje družbe.