Tekavčič: Univerza je akademski, ne politični parket

Redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) Metka Tekavčič deluje na Katedri za management in organizacijo ter Katedri za računovodstvo in revizijo. Bila je gostujoča profesorica univerze v Greenwichu, s predavanji pa sodeluje tudi na univerzi na Reki. Leta 2009 je končala koordiniranje evropskega projekta Tempus, v katerem so mednarodni strokovnjaki sodelovali pri razvoju programov iz računovodstva. Nekdanja dekanja Ekonomske fakultete UL ima tudi izkušnje z delom v politiki: od leta 1990 do leta 2013 je bila članica Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana.

Kaj bo vaša prednostna naloga za razvoj in prihodnost univerze?

Zmanjšati razkorak med vlogo, ki bi jo UL morala imeti v družbi, in to, ki jo dejansko ima. Univerza v Ljubljani mora spet postati pomembna sogovornica pri iskanju odgovorov na zahtevne družbene izzive. Potrebujemo pokončno držo in uveljavljanje moči argumentov.

Kako pomembno je po vašem mnenju izražanje stališč univerze do dogajanja doma in po svetu?

Univerza mora biti družbeno angažirana. A univerza je akademski, ne politični parket. Političnemu opredeljevanju na univerzi ni mesta. Akademsko skupnost sestavljamo ljudje z različnimi svetovnonazorskimi opredelitvami, verskimi prepričanji, tradicijo in pogledi na svet. Zavzemam se za vzajemno spoštovanje v sobivanju različnosti. To pomeni, da mora univerza sodelovati pri oblikovanju prostora za strokovne razprave na različnih področjih, dogajanja analizirati in o njih razpravljati ter v strokovnih razpravah prispevati k iskanju rešitev za strokovne in družbene izzive. Člani akademske skupnosti lahko v mejah osebne svobode izražamo svoja stališča do vseh vprašanj. Vendar pa akademska svoboda ni sinonim za morebitno delovno nedisciplino ter zlasti ne pravica do žaljivega, ponižujočega ali podcenjujočega odnosa do drugače mislečih. Rektor oziroma rektorica lahko osebna stališča sporoča le kot posameznik. Če nastopa v imenu univerze, morajo ti nastopi odražati po veljavni in dogovorjeni poti sprejeta stališča organov univerze.

Metka Tekavčič FOTO: Blaž Samec/Delo

Kaj je po vašem mnenju največja težava študentov in kako bi jim univerza lahko pomagala?

Univerza je univerza zaradi študentov. Glede težav študentov običajno izpostavljamo probleme bivanja, zdravstvenega varstva, obštudijskih dejavnostih ter skritih stroškov študija. Ljubljana je univerzitetno mesto. Univerza zato v sodelovanju z državo in MOL lahko naredi zelo veliko. Svoje poglede v povezavi s tem sem predstavila v več javnih soočenjih. V tem okviru je treba izpostaviti tudi težave, s katerimi se dodatno srečujejo mednarodni študenti. Slednje se mi zdi za mednarodno uveljavljanje UL posebej pomembno, saj že dve desetletji delujem v okolju, kjer je mednarodnih študentov veliko, zato smo se zelo trudili, da bi jim pomagali nekatere nerazumne ovire razumno premostiti. Je pa pomembna in dolgoročno ključna težava študentov tudi, če članice UL nimajo materialnih in kadrovskih pogojev za izvajanje študijskega procesa v skladu z akreditiranimi programi, ki diplomantom dajejo določene kompetence. Kakovostni pedagoški proces je temeljna pravica študentov, njihovo trdo delo za pridobitev znanja in kompetenc pa njihova temeljna odgovornost.

Kaj za vas pomeni avtonomnost univerze in kaj pričakujete od države?

Avtonomija univerze pomeni njeno samostojno odločanje o študijskih programih in vsebini raziskovanja, o razdeljevanju s proračunom dodeljenih sredstev ter o habilitacijskih merilih. Avtonomijo mora univerza uveljaviti navzven, a hkrati z demokratičnimi postopki tudi znotraj sebe. Nesprejemljive so situacije, ko državni uradniki na različnih ravneh s svojimi interpretacijami posegajo v ustroj univerze in njeno delovanje. Prav tako je nesprejemljiva popolna centralizacija univerze. Univerza je močna toliko, kot so močne njene članice. Glede na odgovornost, ki jo ima rektor oziroma rektorica, je preglednost delovanja nujna, vendar preglednost ne izključuje avtonomnosti članic v skupno dogovorjenih okvirih delovanja.