Ko se človeku zaradi raka podre svet

V sklopu triletne pilotne raziskave o celostni rehabilitaciji onkoloških bolnikov (OREH), ki se izteče prihodnje leto, in ki v prvi fazi vključuje bolnice z rakom dojk, je izšla publikacija o napotkih za duševno obvladovanje stiske ob diagnozi raka. Pod tovrstne publikacije so se doslej podpisovala večinoma društva, tokrat je izdajatelj prvič Onkološki inštitut (OI).

Leta dolgo je stroka v Sloveniji ugotavljala, da je priprava žensk na življenje po zaključenem zdravljenju raka na dojki v bolnišničnem okolju pogosto razdrobljena in pomanjkljiva, pravijo na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. Po podatkih NIJZ pri nas za rakom dojk, ki je pri ženskah najpogostejši, a tudi dobro ozdravljiv, letno zboli več kot 1.300 žensk in več kot deset moških, nekaj manj kot 400 žensk in nekaj moških pa umre. Vse daljše je tudi petletno preživetje bolnic z rakom dojk - kar 87-odstotno, zaradi česar postaja vprašanje kakovosti življenja po zaključnem zdravljenju še bolj pomembno. To in pa stiske, o katerih so poročale ženske ob diagnozi raka, sta bila med povodi, zakaj Slovenija potrebuje načrt celostne, to je medicinske, psihološke, socialne in poklicne rehabilitacije onkoloških bolnikov. Prva izhodišča segajo v 2017.

Pilotna raziskava OREH, katere nosilec je OI in v katero so v prvi fazi zajete ženske med 25. in 65. letom, ki so jim raka na dojki odkrili med decembrom 2019 in junijem letos, bo v pomoč pri vzpostavitvi celostne rehabilitacije za vse onkološke bolnike v Sloveniji. Za rakom pri nas letno zboli okrog 15.000 oseb, trenutno pa z diagnozo raka živi 110.000 Slovencev in Slovenk.

Celostna rehabilitacija po navedbah OI vključuje aktivne postopke, s katerimi se onkološkim bolnikom vse od takrat, ko izvedo za diagnozo, omogoči najboljše telesno, duševno in socialno delovanje. Raziskava zajema psihološko področje, zdrav način življenja, prehrano, pomanjkanje ženskih hormonov, delovanje srca, gibljivost ramenskega sklepa, limfedem, bolečino, izgubo las in poklicno rehabilitacijo.

Doslej je bilo vanjo vključenih več kot 570 bolnic, ki so v rednem stiku s koordinatorko celostne rehabilitacije - medicinsko sestro Zlatko Mavrič, ki pri obolelih preverja, s kakšnimi težavami vse se soočajo in katere zdravstvene storitve potrebujejo.

Kot pravi klinična psihologinja dr. Andreja C. Škufca Smrdel z Oddelka za psihoonkologijo na OI, rak dojke pomembno poseže v življenje bolnic in njihovih družin: »Veliko bolnic se zmore ustrezno prilagoditi – s pomočjo lastnih virov za spoprijemanje, ob podpori najbližjih, ob podpori zdravstvenega osebja. Na oddelek za psihoonkologijo pa pridejo po pomoč tisti, ki imajo ob tem spoprijemanju več težav in večjo stisko.«

Težavna poklicna rehabilitacija

Vodja raziskave OREH prof. dr. Nikola Bešić je na osnovi anonimne spletne ankete v 2017 ugotavljal, da večina onkoloških bolnikov ni bila deležna rehabilitacije med zdravljenjem niti po njem. Poročali so o duševnih stiskah, o pomoči pa ne. Dr. Bešič je bil takrat še posebej kritičen do poklicne rehabilitacije, ki je otežena tudi zaradi neustrezne zakonodaje: »Med bolniško odsotnostjo lahko bolnike zaenkrat napotimo na poklicno rehabilitacijo le na URI Soča, ki pa za to nima zadostnih kapacitet. K specialistom za medicino dela, prometa in športa, ki koordinirajo poklicno rehabilitacijo, lahko pošiljajo zaposlene le delodajalci. Ti pa večinoma niso zainteresirani, da se bolniki hitro vrnejo na delovno mesto, saj po enem mesecu bolniški stalež plačuje ZZZS.« Žal moraš biti invalid ali brezposeln, dodaja dr. Bešič, da si lahko deležen rehabilitacije: »Možni sta namreč poklicna rehabilitacija invalidov, ki jo financira Spiz, in zaposlitvena rehabilitacija brezposelnih, ki jo financira Zavod za zaposlovanje.«

Dr. Bešič od novo organizirane celostne rehabilitacije pričakuje večjo kakovosti življenja bolnic in manj bolniških odsotnosti ter invalidskih upokojitev.