Možnost preživetja rakavih bolnikov večja za dobro desetino

Naši rakavi bolniki imajo vse več možnosti za preživetje, kažejo najnovejši rezultati registra raka pri Onkološkem inštitutu. Primerjava petletnih obdobij 1997-2001 in 2012-2016 je pokazala, da se je petletno čisto preživetje v povprečju povečalo za enajst odstotkov – najbolj pri raku na debelem črevesu in danki, pri kožnem melanomu in pri pljučnem raku. Možnost preživetja je občutno večja pri moških, zanj pa sta še vedno ključna starost in stadij ob diagnozi.

Medtem ko ima register raka v Sloveniji 70-letno tradicijo, smo državni program obvladovanja raka vzpostavili pred desetletjem; na jesen sledi nov strateški dokument, ki bo zastavil usmeritve za obdobje 2022-2026 in v njem bodo po zagotovilih ministra za zdravje Janeza Poklukarja zajete tudi evropske usmeritve načrta boja proti raku. Kajti ne glede na uspehe slovenske onkologije in na napredek pri preživetju je iz mednarodnih primerjav razvidno, da imajo oboleli z rakom v najuspešnejših evropskih državah še nekoliko več možnosti preživetja kot slovenski.
 

Kolikšne so možnosti petletnega preživetja z rakom? Foto Zx Igd

»Mačo» populacija izginja

Raziskava o preživetju je zajela dobrih 192.000 oseb, ki so jim diagnozo raka postavili v dvajsetletnem obdobju - med 1997 in 2016. Petletno čisto preživetje pri moških se je v tem času povečalo za 17, pri ženskah pa za šest odstotkov; pri moških je preživetje zdaj 55-, pri ženskah 60-odstotno. Najslabše možnosti imajo oboleli med 75. in 94. letom, a se je tudi pri njih v dveh desetletjih preživetje izboljšalo za sedem odstotkov. »Na prvi pogled se zdi, da so tudi moški bolje začeli skrbeti za svoje zdravje in izginja moška 'mačo' populacija. Velik delež porasta preživetja pri moških je mogoče pripisati preživetju bolnikov z rakom prostate, kjer je poraslo kar za dobrih dvajset odstotnih točk,» meni prof. dr. Branko Zakotnik, koordinator Državnega programa obvladovanja raka. 

Napredek tudi v bitki z rakom pri otrocih

Oboleli z rakom na debelem črevesu in danki imajo po zadnjih podatkih 62-odstotno možnost petletnega čistega preživetja, bolniki s kožnim melanomom 90- in bolniki  s pljučnim rakom 18-odstotno možnost. Raki, kjer napredka s časom ni opaziti ali pri katerih preživetje še vedno ostaja majhno, so rak trebušne slinavke, požiralnika, jeter, žolčnika in žolčevodov ter možganski tumorji. Mladostnikov in otrok z rakom je manj kot odstotek; zbolevajo predvsem za levkemijami, možganskimi tumorji in limfomi ter imajo boljše petletno preživetje kot odrasli, še kaže raziskava. V zadnjih dvajsetih letih se je petletno preživetje otrok in mladostnikov z rakom povečalo za več kot sedem odstotkov - na 86 odstotkov. Po navedbah zdravnice Vesne Zadnik, vodje Epidemiologije in Registra raka, je Slovenija napredovala tudi pri obeh najpogostejših rakih pri moških in ženskah: to je pri raku na prostati in na dojkah.

S staranjem prebivalstva tudi več raka

Rak v svetu velja za epidemijo sodobnega časa; tudi v Sloveniji je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem pri ženskah. Pri nas vsako leto za rakom zboli več kot 15.000 ljudi, umre pa jih nekaj več kot 6.000. Kar 100.000 je ljudi, ki so kadarkoli zboleli za eno od rakavih bolezni. Ker je ob diagnozi dve tretjini zbolelih starejših od 65 let, slovensko prebivalstvo pa se stara, naši onkologi napovedujejo, da bo breme te bolezni vse večje. »Vse napovedi o izrednem porastu incidence do leta 2030 nas zares prestrašijo – velik del predvidenega povečanja števila novih bolnikov je mogoče pripisati staranju prebivalstva,« pravi Branko Zakotnik in se sprašuje, kako bomo v Sloveniji obvladali naraščajoče število rakavih bolnikov, ko pa jih že »danes ob pomanjkanju kadrov le stežka«.