Breme raka ves čas pod lupo tudi med epidemijo

Zaživela je nova spletna platforma onKOvid, onkologija in covid, s katero je med epidemijo covida-19 mogoče sproti spremljati breme raka, ki v Sloveniji še vedno velja za najpogostejši in prvi zdravstveni problem.

Morebitni odkloni, ki jih zaznava platforma, bodo odločevalcem podlaga za spreminjanje ukrepov. Že dosedanji podatki kažejo, da je prvi val covida na število novih primerov raka in napotitve na onkologijo vplival bolj kot drugi in tretji val.

Vzroka za upad napotitev na onkološke obravnave, predvsem v prvem valu epidemije, na Onkološkem inštitutu (OI) trenutno še ne poznajo, domnevajo pa, da gre najverjetneje za kombinacijo različnih dejavnikov: »Morda se ljudje s svojimi nespecifičnimi težavami, ki pa lahko že kažejo na raka, ne obračajo na svojega zdravnika, prav tako zdravstveni sistem ni enako dostopen, kot smo bili navajeni prej.«

Onkološki inštitut oziroma slovenski Register raka RS, ki deluje že od leta 1950, sta na osnovi zbranih sprotnih podatkov že lani, kmalu po prvem valu epidemije, kot prva v svetovnem merilu dokazala vpliv covida-19 na raka. Objavili so strokovni članek z analizo onkoloških obravnav, ki so kazale približno 30-odstotni padec novih primerov.

Zdaj so mesečni podatki o novih primerih raka in napotitvah na preglede dostopni tudi javnosti. Kljub preklicani epidemiji bodo na Onkološkem inštitutu še naprej spremljali vplive bolezni covid-19 na zdravstveno oskrbo, saj nekateri zaščitni ukrepi še vedno veljajo.

Ali kot meni prof. dr. Vesna Zadnik, vodja Epidemiologije in registra raka na OI: »Sproti lahko stanje spremljajo le tisti registri, kjer imajo na nacionalni ravni vzpostavljene elektronske poti za pridobivanje in analizo, in ponosni smo, da sodimo Slovenci z našim registrom med redke svetovne registre, ki lahko kratkoročne ocene vpliva epidemije vrednotijo že med epidemijo ali takoj po njej, saj v Register raka RS podatke elektronsko sporoča večina slovenskih bolnišnic.«

Ponosni smo, da spadamo med redke svetovne registre, ki lahko kratkoročne ocene vpliva epidemije vrednotijo že med epidemijo ali takoj po njej, pravi Vesna Zadnik. FOTO: Miha Fras

V prvem valu celo za tretjino manj napotenih

V prvem valu epidemije covida-19 spomladi 2020 je bilo po zbranih podatkih OI na onkološke obravnave v povprečju napotenih manj bolnikov kot pred tem. Število novo odkritih rakov na OI in na UKC v Mariboru je, denimo, aprila lani upadlo celo za tretjino, že junija pa doseglo raven iz 2019. Drugi val epidemije je manj vplival na zmanjšanje novih primerov raka. Konec lanskega leta jih je bilo za desetino manj.

V tretjem valu, letošnjo pomlad, je bilo število novih primerov podobno kot v drugem valu. A bolniki, ki prihajajo na obravnavo, imajo raka v višjih stadijih, ugotavljajo na OI in dodajajo, da je še prezgodaj za oceno, koliko bo to vplivalo na preživetje obolelih. Prav tako še ni mogoče napovedati, v kolikšni meri jim bo uspelo nadomestiti zaostanke iz prvega vala epidemije.

Odklon pri kožnem raku, raku prostate in krvi

Po podatkih s platforme so napotitve na prvi onkološki pregled v tem letu na ravni pred epidemijo, oziroma jih je celo nekoliko več. Še vedno pa je za stroko na Onkološkem inštitutu skrb zbujajoče, da odkrivajo za desetino manj novih rakov kot pred epidemijo. Posebno velik odklon je zaznati pri kožnem raku, pri raku prostate in krvnih rakih. Zadnikova se boji zlasti dolgoročnih posledic epidemije covida in zakasnitev v diagnostiki.

»Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje. Če bolniki pridejo do zdravnika v napredovalih stadijih bolezni in se zdravljenje raka začne z zamudo, lahko pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in slabše preživetje, kar nas tudi najbolj skrbi,« pravi Vesna Zadnik.

Po navedbah strokovne direktorice, izr. prof. dr. Irene Oblak, lahko zaostanki pri obravnavi bolnikov z rakom bolj škodijo zdravju ljudi kot pa okužba z novim koronavirusom. Zato je še toliko bolj pomembno, da se ljudje odzovejo na preventivne presejalne preglede za raka materničnega vratu, dojk in debelega črevesa Zora, Dora in Svit in da ob zgodnjih znakih bolezni ne odlašajo z obiskom pri zdravniku, poziva Irena Oblak.