Javni sektor je največja »panoga« v EU

Predstavniki ministrstva za javno upravo so predstavili izhodišča sprememb plačnega sistema javnega sektorja. Radi bi vzpodbudili strokovno razpravo, ali je plačni sistem, predvsem nagrajevanje, še ustrezen. Vlada bi rada zmanjšala njegovo rigidnost – omejila napredovanja in povišala sredstva za delovno uspešnost, ob tem pa povečala avtonomnost predstojnikov.

Javni sektor je največja »panoga« v EU. Zaposluje približno 75 milijonov ljudi ali četrtino delovne sile. »Evropski« sistem javnih uslužbencev ne obstaja, vsaka država razvija svojega, cilj vseh pa je – čim večja učinkovitost in uspešnost. Javnofinančni izdatki za javni sektor znašajo skoraj polovico BDP. Raziskave kažejo, da se je zaposlovanje v javni upravi kot delu javnega sektorja v državah članicah po padcu leta 2012 načeloma vrnilo na ravni pred krizo. Nekaterim državam je uspelo zmanjšati število zaposlenih (Latvija, Nizozemska), druge so ga povečale za do dve odstotni točki, med njimi je Slovenija, ob njej pa še Češka, Estonija in Madžarska.


 

Še vedno uravnilovka

»Države, tudi Slovenija, si prizadevajo sistem javnih uslužbencev približati položaju delavcev v zasebnem sektorju, da bi zagotovile njegovo večjo učinkovitost. Slovenija se glede kazalnika učinkovitosti javne uprave uvršča pod evropsko povprečje,« opozarja nekdanja ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat, ki je pripravila primerjalno analizo položaja javnega uslužbenca in delavca.



Z vidika delovnopravne zakonodaje je njun položaj v pravni ureditvi primerljiv. Po vsebini pa so pomembne razlike. Predstojniki v javnem sektorju ne morejo samostojno odločati o pravicah iz delovnega razmerja, niso avtonomni in nimajo ustrezne odgovornosti. »Še vedno velja uravnilovka nagrajevanja po togih normah in ni nagrajevanja tistih, ki dosegajo dobre rezultate in so najbolj uspešni. Zdaj napredujejo vsi, tudi tisti, ki ne dosegajo delovnih rezultatov. Medtem ko se je treba v zasebnem sektorju za napredovanje izkazati in še kako potruditi. Nov sistem bi moral zagotoviti, da se dobre javne uslužbence ustrezno nagradi, za to je nujno usposobiti tudi vodje (menedžment v javni upravi), da bodo vedeli, koga nagraditi ter seveda, da pri tem ne bodo pristranski,« dodaja sogovornica.



Javni uslužbenci na podlagi ocen svojih predstojnikov napredujejo vsaka tri leta avtomatično za enega do dva plačna razreda, po novem pa bi se letno ocenjevanje delovne uspešnosti ukinilo. »Kot 'odličnih' je ocenjenih okoli 80 odstotkov zaposlenih, že to kaže, da so ocene nerealne,« opozarja pravna strokovnjakinja.

Ideja je, da bi javni uslužbenci še kar napredovali avtomatično, a počasneje in vsakič le za en plačni razred. Prihranke pri manjšem številu napredovanj bi vlada namenila za povečanje variabilnega nagrajevanja. Tako bi se otresli uravnilovke.



Korpič Horvatova se ne strinja z oceno, da je v javnem sektorju odpuščanje nemogoče. »Je pa res, da so postopki, kako pravilno odpovedati pogodbo o zaposlitvi zelo zahtevni in dolgotrajni,« ocenjuje. Sistem nagrajevanja bi moral biti bolj gibek, ker to ni, postajajo zaradi avtomatizma pri napredovanju zaposleni v javnem sektorju nezainteresirani za boljše delo in nezadovoljni, ne glede redne plače. »Vsekakor je očitno, da so pravice zaposlenih javnega sektorja premalo odvisne od rezultatov njihovega dela, preveč je avtomatizma, premalo gibkosti in avtonomije predstojnikov, da nagradijo dobre javne uslužbence,« še poudarja Etelka Korpič Horvat. Večja učinkovitost bi lahko prinesla državljanom bolj učinkovit in prijazen javni sektor in verjetno manj zaposlenih.