Janja Božič Marolt: Zame bo največje presenečenje visoka volilna udeležba

Z direktorico inštituta Mediana Janjo Božič Marolt smo se v podkastu Moč politike pogovarjali, kaj kažejo javnomnenjske raziskave teden dni pred evropskimi volitvami in zakaj se karte še lahko premešajo. Povedala je med drugim tudi, zakaj se je po njenem mnenju predsednik vladajočega Gibanja Svoboda Robert Golob naučil razmere izrabiti v svojo korist.

Prebilič gotovo v Bruselj, na račun SDS morda tudi Stevanović

Anketa Mediane za Delo – še  zadnjo bomo objavili v petek, tik pred sobotnim volilnim molkom – napoveduje, da bi šli štirje mandati SDS, dva poslanska mandata Gibanju Svoboda, po eden pa Vesni, SD in NSi. Glede na tiste, ki danes pravijo, da bi se udeležili volitev prihodnjo nedeljo, pa bi se lahko zgodilo tudi, da bi SDS namesto štirih mandatov dobila tri, torej enega manj, ki bi pripadel Resni.ci. Za to mu je po merjenju razpoloženja javnosti ta teden manjkalo manj kot dva tisoč glasov.

Očitno pa dokončno ni odločeno še nič. Vsi podporniki strank namreč še niso trdno odločeni, kako bodo glasovali. Največ takšnih, ki so že gotovi, kako bodo volili, je med podporniki SDS, Gibanja Svoboda, NSi in SLS, kjer jih je 50 odstotkov. To pomeni, da torej vsak drugi podpornik omenjenih strank pravi, da je že prepričan, da bo gotovo volil to stranko, 30 odstotkov jih pravi, da je to verjetno.

Pri podpornikih Vesne, SD in Resni.ce pa je gotovo odločenih zdaj le 30 odstotkov.

Ker je še teden dni do volitev, je mogoč tudi tretji scenarij, ta pa je, da nobeden od teh dveh scenarijev ne drži.

Ob referendumskem glasovanju glede predčasnega končanja življenja se bo pokazala aktivacijska moč Cerkve.
Raziskave javnega mnenja med drugim tudi kažejo, da se prvaku NSi in nosilcu strankine liste za evropske volitve Mateju Toninu ni treba bati fiaska, da bi ga premagala sedanja evropska poslanka Ljudmila Novak in bi moral zato vodenje stranke prepustiti komu drugemu.

Za Janjo Božič Marolt bo sicer največje presenečenje tokratnih evropskih volitev pravzaprav to, če bo volilna udeležba res 39-odstotna, kar bi bilo sicer največ doslej.

Po mnenju sogovornice na volilno udeležbo in s tem tudi na izid volitev ter referendumskega glasovanja ne bo vplivalo lepo vreme. Takšne izgovore so doslej uporabljale leve stranke za to, ker na volišča niso privabile dovolj svojih podpornikov.