Nemec in Grošelj: Za več demokracije pri izboru evropskih komisarjev

Matjaž Nemec, nosilec liste Socialnih demokratov, in Klemen Grošelj, nosilec liste Zelenih Slovenije, sta se v zadnjem evropskem duelu na Delu strinjala, da bi v izbor evropskih komisarjev morali vnesti več demokracije. »Za nas Tomaž Vesel nikdar ni bil vsebinsko ali osebnostno kakorkoli nesprejemljiv, za nas je bil nesprejemljiv način,« je do sedanjega kandidata še vedno kritičen Nemec, čeprav mu je njegova stranka, ki pripada drugi največji evropski grupaciji, že obljubila podporo.

Grošelj pa je poudaril, da njegova lista prav zaradi izzivov, ki smo jih imeli v Sloveniji že večkrat ob imenovanju evropskih komisarjev, predlagajo, naj kandidata določi suveren – in v Sloveniji je to ljudstvo na neposrednih volitvah, ki bi potekale hkrati z volitvami poslancev v evropski parlament. »Tako bi bila večja verjetnost, da bi bil kandidat potrjen v evropskem parlamentu,« meni Grošelj, ki se je prav zaradi načina sestavljanja evropske liste poslovil od Gibanja Svoboda.

Bi tak predlog ali predlog NSi, ki predlaga izbor evropskega komisarja ob soglasju najmanj petih slovenskih evropskih poslancev, podprli tudi v SD? »Zavzemamo se, da bi bil ta proces precej bolj demokratičen, še posebno kar se tiče vloge komisije oziroma izvolitve komisije,« odgovarja Nemec, ki se strinja, da tudi poskus vodilnih kandidatov (spitzenkandidatov) nikoli ni res zaživel, a sam meni, da ni rečeno, da zaradi sprememb v Evropski uniji v prihodnje ne bi.

Da so spremembe in povečanje vloge državljanov in državljank nujni, Grošelj utemeljuje tudi s spremembo evropske komisije, ki se iz tehnicistične vse bolj spreminja v politično, s čimer se izkazuje tudi njena izvršilna narava.

Kako se lotiti draginje, kaj z odpadki in Jek 2?

Grošlja, ki mu Evropski zeleni očitajo, da je premalo zelen, smo vprašali, kateri evropski grupaciji se bo pridružil, če bo ponovno izvoljen. Bo ostal med liberalci? Andrej Čuš, ki vodi stranko, na katere listi kandidira, je pred časom omenjal Evropske konservativce in reformiste (ECR). »Dogajajo se velike spremembe, bomo videli, kakšne bodo. Ključna delitev bo sicer med proevropskimi silami in tistimi, ki vidijo bolj suverenistični pristop znotraj Evropske unije. Tega sam ne bom podprl,« pravi liberalni evropski poslanec, ki navaja, da zastopa zeleno-liberalno-rdeče barve.

SD, kot rečeno, pripada evropskim socialistom (S&D), ki jih Nemec s svojimi politikami in zagovarjanjem »več Evrope« vidi kot odgovor na konservativne politike, ki so Evropsko unijo spravile v sedanji položaj. »To je razlog, da se Evropska unija ni socialno razvila, tako kot bi od nje pričakovali,« pravi Nemec.

Obe stranki soočenih v svojih programih veliko pozornosti namenjata rasti življenjskih stroškov, ki jo volivci – to je pokazala tudi anketa Mediane za Delo – uvrščajo med izzive, s katerimi bi se morali ukvarjati kandidati, da bi si zaslužil njihov glas. »Draginja je primarna odgovornost držav članic. Na ravni Evropske unije pa lahko pogledamo razmerja znotraj verige od vil do vilic,« pravi Grošelj, ki meni, da bi morali krepiti položaj kmeta in hkrati omejiti tudi špekulativni kapital, ki vdira tako na področje hrane, energetike in tudi stanovanj. Z iskanjem dobičkov se namreč izrinja tista primarna funkcija, in sicer prehranska ali stanovanjska varnost.

Nemec je kot ukrep izpostavil obdavčitev visokih dobičkov velikih korporacij, ki bi jih, na primer, prek subvencij z evropskimi mehanizmi namenili za pomoč najšibkejšim.

Poleg rdečih smo v podkastu Moč politike odprli tudi zelene teme, pri katerih sta kandidata lahko izkazala svoja stališča – postavitev dodatnih sežigalnic v Sloveniji in stališče do gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško, pri čemer je že zaznati veliko lobiranja, zato je strah pred aferami nenehno v zraku.

Oba stavita na vsebino in listo

Socialni demokrati so se v zadnjem obdobju spopadali z več aferami, a kot zatrjuje Nemec, že sprejemajo ukrepe očiščenja in reorganizacije, finančna konsolidacija jih še čaka. »Naši nameni so iskreni,« pravi Nemec. Želim si, da bi to uvideli tudi državljani na naslednjih volitvah, saj te niso pomembne le zanje, ampak tudi za Slovenijo in predvsem Evropsko unijo, ki jo želijo ohraniti ne le varno, zeleno in inovativno, temveč tudi socialno, je še poudaril.

Tako kot Socialni demokrati bodo tudi Zeleni Slovenije stavili na skromno kampanjo – porabili naj bi od deset do dvajset tisočakov –, Grošelj pravi, da bodo s kakovostno listo delali predvsem na vsebinah.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za podane informacije in stališča.