Joveva in Prebilič: S skrajno desnico bi šle stvari v napačno smer

Nosilka liste za evropske volitve največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda Irena Joveva in nosilec liste Vesna Vladimir Prebilič sta bila prva udeleženca skupno petih duelov, ki jih bomo izvedli na Delu. Trenutne javnomnenjske raziskave nakazujejo, da bosta prav njuni stranki dobili največ glasov na levi sredini, in morda smo tudi zato lahko slišali presenetljivo veliko načelnega strinjanja. Najbolj očitna točka nestrinjanja seveda ostaja in je jasna – (ne)podpora drugemu bloku jedrske elektrarne.

Prebilič izpostavlja predvsem strah pred hitenjem, previsokimi stroški investicije, korupcijska tveganja in ocenjeno vrednost elektrike, ki naj bi jo lahko ceneje kupovali na globalnih trgih. Tudi vprašanja energetske samozadostnosti po njegovem s tem ne bomo rešili, saj je zgraditev še precej odmaknjena in bo treba postoriti tudi še kaj pred tem. »V prehodu na nevtralnost potrebujemo tudi neki stabilen vir in jaz vidim to opcijo kot najboljšo v primerjavi s kakšnimi drugimi, tudi plinom, kaj šele fosilnimi gorivi,« pa je bolj na kratko odgovarjala Joveva.

O novem načinu izračuna omrežnine

Z obračunom omrežnine po novi metodologiji – lahko jo razumemo že kot del zelenega prehoda – naj bi poskušali zmanjšati porabo elektrike v najbolj obremenjenih časovnih pasovih in pravično porazdeliti stroške. Sta za takojšno uveljavitev ali ponoven zamik uvedbe, kar po pomislekih v gospodarstvu podpira minister za okolje, podnebje in energijo iz vrst Gibanja Svoboda Bojan Kumer? Joveva je tu previdno stopila na stran »svojega« ministra, češ da bi zamik morda pomiril strasti in dal odgovore na še ne odgovorjena vprašanja. Prebilič pa podpira takojšnjo uveljavitev, četudi ni popularna, saj je strateško nujna, in se čudi predhodni vladi Janeza Janše, da je omrežnino preprosto nehala obračunavati, saj na dolgi rok omrežje brez investicij postane ozko grlo za razvoj. »Verjetno se boste vsi spomnili, da če danes hoče na primer Janez Novak inštalirati sončno elektrarno na svojo hišo, je ne more, ker je omrežje preobremenjeno. Torej tukaj je jasno ozko grlo – zeleni prehod pa opozarja, da imamo potenciale, ki bi jih lahko izkoristili, pa jih ne moremo, ker nimamo omrežja za to.«

Oba za več pristojnosti Bruslja

Kaj pa omenjena strinjanja v podkastu? Oba bi podprla prenos še več pristojnosti z držav članic na Bruselj. Prebilič, sicer tudi profesor obramboslovja, je izpostavil prav področji energetike in obrambe: »Države ljubosumno čuvajo svoje kapacitete in jih ne želijo dati na razpolago drugim državam, kar pomeni, da Evropska unija ne more razviti koncepta evropske obrambe.« Joveva pa področje sociale in zdravstva, kjer se je po njenem potreba jasno pokazala v času pandemije. Na vprašanje, ali so njuna pričakovanja glede na napovedana razmerja realna, pa je trenutna evropska poslanka odgovorila, da na žalost ne, kar se je, kot pravi, pokazalo že v tem mandatu. Sprejemanje migracijskega pakta je trajalo deset let, zaradi sodelovanja največje stranke, Evropske ljudske stranke (EPP) z Evropskimi konservativci in reformisti (ECR) ter Identiteto in demokracijo (ID) je marsikaj po njenem zastalo že v mandatu – zakon o obnovi narave je premalo ambiciozen, zrušili pa so uredbo o pesticidih.

»To so stvari, ki so pomembne za ljudi in bi šle verjetno lahko v napačno smer, če se pač zgodi vzpon desnice,« je dejala Joveva, ki je bila sicer kritična tudi do svoje liberalne družine na področju glasovanj o zelenih temah. Pet podnebnih in okoljskih organizacij jim je namreč v analizi njihovih glasovanj na področju zelenih tem – Joveva tu izstopa – pripisalo vlogo zavlačevalcev.

Vladimir Prebilič pa poudarja, da EPP in vse, kar je še bolj desno, pravzaprav išče enostavne odgovore na kompleksna vprašanja, ki pa jih ni – desni pol dejansko verjame v reševanje konflikta s silo, dela razlike med vrednostjo človeškega življenja v Ukrajini in Gazi, prevprašuje nekatere temeljne vrednote, kot so, recimo, demokracija, svoboda in izbira, pa tudi, da bi morali državam članicam vračati pristojnosti.

Seveda smo oba kandidata pobarali tudi o odnosu do Klemna Grošlja, ki je umaknil soglasje za kandidaturo na listi Gibanja Svoboda in bo kandidiral na listi Zelenih Slovenije. Je Joveva poskušala preprečiti njegov odhod? Zakaj je Prebilič rekel, da bo z njim še sodeloval – je kandidatura le odskočna deska za parlamentarno politiko? Tudi Joveva pogreša notranjo politiko ali le novinarstvo? Preverite v podkastu.

Duele bomo objavljali ob ponedeljkih, sredah in petkih.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za podane informacije in stališča.