
Neomejen dostop | že od 14,99€
Nosilca liste SDS Romana Tomc in liste zunajparlamentarne stranke SLS Peter Gregorčič, gosta tokratnega podkasta Moč politike, sta med drugim komentirala najnovejši načrt vlade o reševanju razmer v slovenskem zdravstvu. Omejevanja prehajanja zdravnikov med javno in zasebno zdravstveno mrežo ne podpirata in sta enotna v oceni, da bo to še poglobilo težave v zdravstvu.
V pogovoru smo sicer najprej preverjali, ali za kandidaturo nosilca liste SLS res stoji Janez Janša. Gregorčič je ta ugibanja zanikal. »Nisva se slišala od septembrske čestitke za rojstni dan.« Gregorčič, ki sicer ne skriva svojih desnosredinskih svetovnih nazorov, je še razkril, da se mu v zameno za kandidaturo ni bilo treba včlaniti v SLS, to pa Romano Tomc čudi in je do tega kritična, češ da politična stranka ne sme biti le platforma za uresničevanje posameznikovih osebnih ambicij.
Desno stran na slovenskem političnem parketu predstavljajo tri stranke, ob SDS in SLS še NSi. Jih je preveč, saj se SLS ne uspe vrniti v parlament, SDS in NSi pa ne moreta preseči doseženih odstotkov javnomnenjske podpore? »Ni jih preveč in to potrjuje dejstvo, da so vse tri tako dolgo obstale. Možnosti izbire med njimi se moramo veseliti. Pogrešam pa ambicioznost,« je povedal Gregorčič. Tomčeva je dodala, da je v interesu SDS, da je tudi na nacionalnih volitvah izvoljenih čim več kandidatov desnosredinskih strank.
Je Anže Logar ambiciozen politik in bi ga podprla, če bi na prihodnjem kongresu kandidiral za predsednika SDS? »Anžetu Logarju želimo na njegovi politični poti najbolje, me pa osebno moti – in naše članstvo tudi –, da ni mož odločitve, saj je od predsedniških volitev minilo že kar veliko časa in še vedno ne vemo točno, kaj namerava.« Logar ima kot član stranke SDS možnost kandidirati na kongresu. »Volitve so tajne in ima priložnost, da se izkaže in postane predsednik SDS. Če pa to ni njegov namen, bo moral iti po svoji poti, ustanoviti svojo stranko in se na političnem prizorišču pomeriti z vsemi preostalimi.« Tomčeva ne ve, kaj se plete v Logarjevi glavi, si pa želi, da bi to čim prej obelodanil.
Romana Tomc (SDS)
• drugi mandat evropska poslanka, prvič je bila izvoljena leta 2014
• podpredsednica SDS
• ekonomistka, ki je delala na GZS, bila državna sekretarka in poslanka državnega zbora
• leta 2017 je kandidirala za predsednico države in prejela dobrih 13 odstotkov glasov; zmagal je Borut Pahor, Marjan Šarec pa se je z njim uvrstil v drugi krog
• živi v Ljubljani
• rojena 2. novembra 1965 v Ljubljani
• ima izpit za upravljanje težke gradbene mehanizacije, rada kuha, njena specialiteta je jabolčni zavitek
SDS in SLS na kongresu evropske ljudske stranke nista podprli aktualne predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen kot njihove spitzenkandidatke.
»Von der Leynova nikoli ni dajala vtisa, da je močna voditeljica in da obvladuje komisijo. Predsednica nosi objektivno odgovornost za to, kako deluje komisija, komisija pa je razočarala in prihajala v parlament s predlogi, za katere smo vnaprej povedali, da jih evropska ljudska stranka ne podpira,« je pojasnila Tomčeva.
Kaj pa kandidat SLS? »Komisija, ki jo je vodila, je povsem zavozila pri nezakonitih migracijah, kjer v Evropi vlada kaos, države članice zapirajo meje in državljani se ne počutijo več varne. Rinila je naprej z zelenim prehodom, ki uničuje evropskega in slovenskega kmeta in šibi naše gospodarstvo. Ne podpiram pa je še zaradi enega, povsem osebnega razloga; to so njena izrazita dvojna merila.« Gregorčič ji je zameril, ker se ni odzvala, ko je vlada Roberta Goloba na javni RTV izvedla politično kadrovsko čistko po vzoru neliberalnih režimov na Madžarskem in Poljskem. O tem je osebno obvestil Ursulo von der Leyen, jo pozval, naj stopi v bran demokraciji in vladavini prava, vendar se ji ni zdelo vredno niti odgovoriti.
V programu SDS za evropske volitve je med drugim zapisana krepitev naložb v obrambo in tudi, da bi vojaška industrija morala postati strateška industrija Evrope. Ali več orožja ne pomeni avtomatično tudi večje nevarnosti vojaškega konflikta?
Gregorčič ocenjuje, da je EU svojo varnost prepustila ZDA, svojo proizvodnjo Kitajski, svojo oskrbo z energenti Rusiji in svojega kmeta nemilosti zelenega prehoda. Šla pa se je socialno državo, postavljala izjemno visoke okoljske industrijske standarde, visoke stroške dela z izjemno veliko birokracije. »EU zato ne le stagnira, temveč nazaduje, in to je treba spremeniti.«
Peter Gregorčič (SLS)
• doktor fizike, izredni predavatelj na ljubljanski fakulteti za strojništvo, podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije
• nekaj časa je bil gostujoči profesor na Ruhr-Universität Bochum v Nemčiji
• oče štirih otrok
• nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija
• živi v Ljubljani
• rojen 24. aprila 1980 v Postojni
• na leto prekolesari okoli 10.000 kilometrov in sledi cilju, da je več na kolesu in manj v avtomobilu
Tomaž Vesel, Golobov kandidat za evropskega komisarja, je v nedavnem Delovem podkastu povedal, da je za podporo svoji kandidaturi pripravljen poklicati tudi Janeza Janšo, a da nima njegove telefonske številke.
Romana Tomc je dala naslednji napotek: »Vesel lahko pokliče v tajništvo stranke, kjer ga bodo prevezali k predsedniku.«
Gregorčič ima kot politični komentator nekaterih oddaj telefonske številke mnogih politikov, je povedal in očitno ima tudi številko prvaka SDS. »Glede Janeza Janše pa bi rekel samo eno – če bi se vsi, ki se v Sloveniji ukvarjajo z njim, tako močno ukvarjali sami s sabo, bi bili že druga Švica.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji