Glede na vložek v digitalizacijo zdravstva smo odlični

Podjetje SRC Infonet je eden od pionirjev informatizacije zdravstva v Sloveniji, ki pod skupno blagovno znamko skupine SRC predstavlja pomembnega igralca na tem področju ter zdravstvenim ustanovam, zdravstvenim delavcem in pacientom na enem mestu nudi celoten nabor IT storitev. Z mag. Vasjo Rebcem, direktorjem podjetja s tridesetletno tradicijo, smo se pogovarjali o informacijskih rešitvah, ki naj bi povečale učinkovitost slovenskega zdravstva.

V sodelovanju z zdravstvenimi delavci in razvijalci v podjetju SRC snujejo tehnološke rešitve, ki izboljšujejo način dela v zdravstvenih ustanovah, poenostavljajo delo zdravstvenih delavcev, pacientom lajšajo obisk zdravnika z uporabniku prijaznimi rešitvami, vse skupaj pa se odraža v večji dostopnosti do zdravstvenih storitev in boljših izidih zdravljenja.

Kje je po vaši oceni Slovenija, ko je govora o digitalizaciji zdravstva?

Če bi ocenjeval stopnjo digitaliziranosti zdravstva v Sloveniji, bi jo ocenil s tri plus od pet. Če bi ocenjeval samo po kazalcu cenovne učinkovitosti, izložek nasproti vložku, pa bi jo ocenil z odlično. Glede na vložek dobimo zelo veliko.

Znano je, da smo na nekaterih področjih digitalne transformacije lahko vzor drugim evropskim državam. Katere rešitve bi vi označili za prebojne?

Začel bi z eno, ki se zdi samoumevna, a v resnici ni, ZZZS online. Veliko evropskih držav nima tako dobrega identifikatorja, podprtega z odlično IT infrastrukturo, kot je ZZZS online, na podlagi katere je nastala vrsta rešitev.

Z vidika razumevanja vsebine, kompleksnosti in arhitekture področja, ki se digitalizira, pa menim, da je bil projekt eZdravje prebojen. Do eZdravja smo bili pod vtisom utopije »enotni zdravstveni sistem«. Veliko odločevalcev je govorilo o njem, čeprav v resnici ne obstaja nikjer v svetu, ni možen, kvečjemu lahko govorimo o enovitem sistemu.

S projektom eZdravje se je pokazalo, da je smiselno imeti nekatere rešitve na izvajalskem nivoju, torej v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, druge, kot eRecept, eNaročanje, eHrbtenica na nacionalnem nivoju, in tretje, kot je doZdravnika, na ravni pacienta. Jedro razprav se je tako premaknilo na enotni zdravstveni ekosistem, ki je izjemno kompleksen.

Z vidika odličnega planiranja, analize stanja na terenu in ciljev projekta ter uvedbe v prakso bi izpostavil eRecept, s katerim smo želeli poenostaviti postopek izdaje recepta in hkrati paziti na kontraindikacije. Ključno je bilo, da smo najprej postavili cilj in časovnico, nato smo izbrali tehnologijo in pristope.

Uvajanje v prakso je bilo uspešno, saj smo upoštevali, da pisanje recepta ne sme bistveno spremeniti dotedanje rutine zdravnika. eRecept danes predstavlja zgolj nekaj klikov v operacijskem sistemu, ki ga zdravnik že uporablja in pozna. Zato je eRecept po treh tednih uporabljalo 90-odstotkov izvajalcev. Projekt, ki smo ga vodili, je izjemen tudi zato, ker je sodelovalo in znanje združilo sedem slovenskih podjetij in razvilo učinkovito rešitev v rekordnem času.

Katere rešitve pa najbolj olajšajo življenje pacientom?

Teh rešitev je veliko. Osebno me navdušuje majhna, tehnično nezahtevna, a za pacienta zelo koristna, tudi ena najbolj kopiranih v Sloveniji in tujini. To je Vrstomat, ki je dejansko izpraznil čakalnice. Pacient vstavi kartico zdravstvenega zavarovanja, stroj pa opravi delo administratorke in sestre, torej prebere podatke o njegovem zavarovanju in vpisu v čakalno knjigo oziroma vrsto. Pacient prejme listek s številko, na ekranih, nameščenih na hodniku zdravstvene ustanove, pa lahko v realnem času spremlja svoj status. S tem smo naredili red v čakalnicah: preprečili smo navzkrižno kontaminacijo, veliko lažno pozitivnih ali lažno negativnih izvidov zaradi stresa čakajočih in prihranili pacientu čas.

Kateri so prispevki podjetja SRC, ki so po vaše najbolj učinkoviti in najzanimivejši za uporabnike zdravstvenih storitev?

Pri eReceptu smo bili nosilci konzorcija, naš je tudi Vrstomat. Eden naših glavnih produktov je Birpis, klinični informacijski sistem, ki ga uporablja večina slovenskih bolnišnic. Vključuje okoli 70 kliničnih modulov ter je skupaj z obračunskim modulom in več kot 100 različnimi integracijami vpet v slovenski zdravstveni ekosistem.

Preboj predstavlja naš temperaturno terapevtski list, ki je tudi nominiran za najboljši digitalni projekt GoDigital! 2022. Po težavnosti uvedbe sodi med najzahtevnejše produkte. Nadomešča karton s podatki o bolezni, terapiji in meritvah funkcij pacienta, ki je včasih visel na vsaki bolniški postelji, zdaj pa je brezšivno integriran in digitaliziran. Primeren je za večino oddelkov, čeprav se ti med seboj močno razlikujejo.

Veliko truda je bilo potrebno, da se doseže tako stopnjo kofigurabilnosti. Posebej je koristen zato, ker močno krepi transparentnost, natančnost in nadzor, hkrati pa pospeši številne procese, kot je podaljševanja terapije. Preprečuje napake, omogoča, da je čas zdravnika in sestre porabljen bolj kakovostno, za pacienta, in pripomore k boljšim izidom zdravljenja. Rešitev trenutno deluje v petih ustanovah v Sloveniji, najbolj reprezentativna je v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec ter Bolnišnici Topolšica.

Platformo Mediskop smo razvili kot hub za vse mobilne aplikacije za upravljanje medicinskih podatkov in komunikacijo med zdravstvenimi delavci, specialisti in pacienti. Prek Mediskopa potekajo vse mikro storitve, kot so naročanje na mikrobiološke preiskave, testiranje, cepljenje, patronažo itd. V zelo kratkem času smo razvili tudi videoposvet, upoštevajoč vse varnostne standarde. Izkazalo se je, da ima velik potencial in ostaja v uporabi predvsem za kontrolne preglede, saj mora biti prvi pregled opravljen v živo.

Kako povprečen Slovenec pojmuje digitalizacijo zdravstva? Kako bo to videti čez nekaj let, bo osebni stik ostal?

Mislim, da osebnega stika ne smemo nikoli opustiti. Osredotočiti se bo treba na to, kaj pacient potrebuje, predvsem pa opolnomočiti oba, zdravnika in pacienta. Zdravnik bo tisti, ki bo poleg vseh sedanjih vlog imel tudi vlogo arbitra digitalne pismenosti pacienta. Ugotoviti bo moral, ali bo kontrolni pregled prek videopovezave za pacienta dodana vrednost ali stres. Izbrati bo moral zanj primerna orodja in preventivne metode. Poleg tega bo tudi skrbnik sistema. Digitalizacija nujno vodi od količine h kakovosti.

Predpogoj za uspešno informatizacijo zdravstva je tudi izobraževanje vseh deležnikov – zdravstvenih delavcev, pacientov in odločevalcev. Kaj bo najtrši oreh?

Vedno znova se pozablja, da se na nacionalni in lokalni ravni premalo posveča uvajanju, ozaveščanju, opolnomočenju ljudi, da bi znali iz orodij, ki so jim na voljo, potegniti maksimum. Posebej se pozablja na občane, uporabnike, paciente. Po mojem mnenju bi potrebovali 20 let, da bi zapolnili vse te vrzeli.

Tega se zaveda tudi SRC, zato snujemo kompetenčni center, akademijo. Delovala bo na treh ravneh. Direktorji oziroma odločevalci bi morali v osnovi ločevati med eZdravjem in zdravstvenim informacijskim sistemom, poznati bi morali financiranje ustanov, osnove GDPR. Drugi segment so uporabniki naših rešitev, okoli 30.000 jih je, ki te rešitve uporabljajo vsak dan.

Minister za zdravje je oktobra ustanovil strateški svet, ki bo pripravil predlog okvirnih sprememb za prenovo zdravstvenega sistema, tudi digitalizacije zdravstva. Kaj bi bilo treba storiti za učinkovitejšo implementacijo informacijskih rešitev?

Implementacija se vedno dogaja na terenu, zato bi si želel, da načrtovanje sprememb izhaja iz ciljev, ki jih želimo doseči, in skrbne analize trenutnih procesov našega ekosistema, s poudarkom na izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki so stičišče pacienta in ekosistema. Vsaj del tistih, ki načrtujejo spremembe, mora imeti izkušnje iz čakalnic, ambulant, oddelkov, sob in skladišč.

Z denarjem, ki tako ali drugače pride iz EU, bi želel, da ravnamo premišljeno. Da ne prenašamo brezglavo praks, ki morda sicer dobro delujejo v tujini. Predstavljajo pa past, da zaradi razlik v delovanju sistema postanemo ujetniki dragih »vzdrževanj« ali »licenčnin« za rešitve z diskutabilno dodano vrednostjo v našem okolju. Ne glede na to, ali bodo bodoče rešitve slovenske ali tuje, bi si kot državljan in pacient želel, da je ena od ključnih predaktivnosti kompetentna ocena uvedljivosti rešitve v kompleksen slovenski zdravstveni ekosistem. Še tako dobra rešitev, če ni polno uvedena v specifično okolje, je na koncu le strošek.