Ena glavnih nalog enoten elektronski zdravstveni karton

V Sloveniji smo z novo vlado dobili tudi direktorat za digitalizacijo v zdravstvu ministrstva za zdravje. In kaj bi morale biti prve in kaj glavne naloge direktorata smo povprašali člane Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS (ZIT GZS), kjer deluje tudi delovna skupina za eZdravstvo.

V njej sodelujejo člani ZIT, ki se ukvarjajo z informacijsko podporo na področju informacijskih rešitev za sistem zdravstva v Sloveniji. Njen cilj pa je oblikovati smernice in standarde v smeri učinkovitega in povezanega sistema v naši državi.

Digitalizacija pomeni reorganizacijo procesov

Glavna naloga direktorata mora biti povezovanje različnih deležnikov, ki sodelujejo v tranziciji analognega v digitalno zdravstvo; predvsem zagotovitev sredstev in izkušenih kadrov za izpeljavo vseh zastavljenih nalog, ki se že nekaj let oblikujejo v različnih strategijah digitalizacije zdravstva, ocenjuje Bojana Korošec iz podjetja Endava. »Ključno je, da se nadaljuje projekt eZdravje in širi izmenjavo strukturiranih podatkov z zunanjimi informacijskimi sistemi.« Davorin Gec iz podjetja Gospodar Zdravja pa dodaja, da je eden ključnih izzivov vzpostavitev partnerskega odnosa vseh deležnikov (ministrstva za zdravje, zavarovalnice, zdravstvenih izvajalcev, gospodarstva, pacientov) na sistemskem nivoju.

Digitalizacija pripomore k učinkovitosti

Trenutno stanje kaže veliko razdrobljenost na različne informacijske sisteme, ki med seboj niso povezani. Kot še pravi Bojana Korošec, bi bilo morda smiselno sestaviti centralno skupino IT strokovnjakov, ki bi bila na voljo različnim zdravstvenim ustanovam pri digitalizaciji standardiziranih in certificiranih zdravstvenih sistemov, ki jih predpisuje država. »V tem trenutku so posamezne zdravstvene ustanove prepuščene same sebi, da si bolj ali manj uspešno pomagajo s svojimi internimi in zunanjimi resursi. Pomanjkanje IT kadra v zdravstvenih ustanovah upočasnjuje implementacije novih tehnologij. Potrebna pa je tudi prilagoditev zakonodaje za dostop do podatkov za sekundarno rabo.«

Ena izmed glavnih nalog direktorata pa bi morala biti, kot poudarja sogovornica iz Endave, vpeljava enotnega elektronskega zdravstvenega kartona, kjer so vsi zdravstveni podatki zbrani v elektronski obliki in hipoma dostopni tako pacientu kot izbranim zdravstvenim delavcem. »Strukturirana oblika vseh kliničnih podatkov pacienta bi izboljšala obravnavo pacienta, predvsem pa tudi opolnomočila same paciente o njihovem zdravstvenem stanju.«

Za opolnomočenje pacientov

Digitalizacija zdravstva lahko bistveno pripomore k njegovi učinkovitosti. Direktor podjetja Gospodar Zdravja poudarja, da lahko z dobro digitalizacijo dosežemo pomembne strokovne, organizacijske in tudi finančne učinke, kot so razbremenitev zdravstvenega kadra administrativnih opravil, avtomatizacijo procesov in zmanjšanje administracije ter opolnomočenje pacientov in s tem večjo transparentnost, razbremenitev sistema, več informacij in boljšo preventivo. Poleg tega pa še bistveno zmanjšanje stroškov zavrženih zdravil, bistveno zmanjšanje stroškov z učinkovitejšim zdravljenjem, zmanjšanje nepotrebnih podvojenih preiskav, zgodnje odkrivanje zdravstvenih težav (cenejše zdravljenje) ter učinkovitejše izvajanje preventivnih programov.

Za prebojni napredek so ključni kakovostni in odprti podatki

Če želimo doseči kar najhitrejše rezultate digitalizacije, je potrebno učinkovito izkoristiti že obstoječe informacijske sisteme in vzpostaviti okolje, ki bo spodbudno za razvoj novih idej in informacijskih sistemov. Kot prednostna področja na sistemskem nivoju pa Gec izpostavlja štiri področja, in sicer vzpostavitev učinkovite strategije digitalizacije zdravstva z vključevanjem vseh vpletenih, povezljivost obstoječih informacijskih sistemov, vključitev pacienta v procese zdravljenja, podobno kot to v veliki meri že obstaja za zdravstvene izvajalce, ter spremljanje in nagrajevanje uspešnih izidov zdravljenja. »Z ustrezno strategijo lahko v gospodarstvu dosežemo produktni razvoj digitalnih rešitev, ki bodo zanimive tudi izven slovenskih meja, in ta bo lahko bistveno povečal kakovost in učinkovitost rešitev, razširil vsebinska področja in povečal razvojne kapacitete,« poudarja Davorin Gec.

Digitalne rešitve so pomemben dejavnik v preobrazbi zdravstva in bodo ključne pri obvladovanju demografskih sprememb in kroničnih bolezni, pa dodaja Peter Pustatičnik, vodja E-oskrbe in eZdravja v Telekomu Slovenije. »Izziv je zagotovitev sistemskih podlag in dolgoročnega sistemskega financiranja, pa tudi usklajenost strateških usmeritev in potrebne organizacijske spremembe pri zdravstvenih izvajalcih; nenazadnje morajo digitalno tehnologijo sprejeti tako zdravstveni delavci kot pacienti.«

Ustanovitev direktorata je dobro izhodišče, da se digitalizacije zdravstva začne hitreje uveljavljati v praksi. Za začetek je ključno, pravi Pustatičnik, da odločevalci opredelijo področja, kjer se lahko z digitalizacijo v relativno kratkem času uveljavijo spremembe, ki bodo hkrati hitro prinesle koristi tako bolnikom kot izvajalcem. »Treba je izbrati in financirati uvajanje predvsem tistih digitalnih storitev, ki jih bolniki in zdravstveni delavci dejansko potrebujejo, so ekonomsko upravičene in jih je možno zagotoviti takoj. V redni klinični praksi se lahko uporabljajo le ustrezno registrirane in klinično preizkušene t. i. end-to-end produkcijske rešitve. Na ta način se lahko učinki digitalizacije pokažejo zelo hitro.«