Pri digitalizaciji zdravstva sta težava znanje in ozaveščenost odločevalcev

Podaljševanje življenjske dobe nujno zahteva primerno »infrastrukturo«, predvsem potrebam starostnikov prilagojen zdrav­stveni sistem. Sistem, ki bo prenesel večje obremenitve zaradi več kroničnih in akutnih bolez­ni, več zdravstvenih posegov, več­jo porabo zdravil in medicinskih pripomočkov, tudi takih za zdravo staranje na domu … Vsi pričakujemo učinkovit, pameten sistem, ki ga bo omogočila digitalizacija zdravstva.

»Slovensko zdravstvo je zelo različno digitalizirano, a ne dosega sodobnih smernic razvoja,« opaža Igor Zorko, vodja delovne skupine eZdravstvo pri Združenju za informatiko in telekomunikacije (ZIT) v okviru GZS. »To pomeni, da tehnologija ne zagotavlja dovolj dobre podpore zdravstvenemu sistemu, zdravnikom in pacientom pri zdravljenju in večkrat predstavlja dodatno administrativno oviro. Nujno je uvesti sodobne pristope, standarde in metodologije v zdrav­stvo, ga povezati in odpreti do vseh deležnikov.«

ZIT je pred dobrima dvema letoma v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in drugimi deležniki ustanovil omenjeno strokovno skupino, ki je posvetovalni organ IT-sektorja in deležnikov za to področje. Skupina pripravlja pred­loge in povezuje deležnike za hit­rejši in boljši prehod v moderno, pametno in staranju prebivalstva primerno digitalizacijo zdravstva in oskrbe.



Na vprašanje, kje je Slovenija lahko vzor in kje je slabša od drugih držav, Zorko odgovarja, da ima naša država odlične programe, strokovnjake in institucije, ki ponujajo sodobne digitalne rešitve za paciente, in kar nekaj slovenskih IT-podjetij z njimi uspešno nastopa tudi na tujih trgih. »Žal sistema ne povežemo, ne optimiziramo, ampak ga držimo v fazi preadministriranosti. Največji problem je neambicioznost in formalen način digitalizacije, ki temelji na rigidni zakonodaji – na formalnih omejit­vah, nerazumevanju ciljev in zahtev uporabnikov ter zastarelem načinu razvoja in javnega naročanja v zdravstvu,« je kritičen sogovornik. »Ni težava tehnologija, ampak znanje in ozaveščenost odločevalcev.«

Zmanjšati pritisk na zdravstvo

Informacijske rešitve so zlasti med pandemijo izboljšale uporabniško izkušnjo pri splošnem obveščanju javnosti, v individualni komunikaciji med pacientom in zdravnikom (uporaba elektronske pošte kot primarni način komunikacije) ter pri storitvah, pri katerih neposreden stik s pacientom ni nujno potreben (e-recepti, e-napotnice, e-bolniške). Vse to je po mnenju Andreja Kotarja, poslovnega direktorja za javni sektor in zdravstvo v podjetju Endava (prej Comtrade), mogoče bistveno izboljšati, predvsem pa z ozaveščanjem javnosti poskrbeti, da postane primarna oblika storitve.



Obravnava pacienta na daljavo se je pokazala za mogočo in smiselno tudi tam, kjer se je zdelo, da ne gre brez neposrednega fizičnega stika med zdravnikom in pacien­tom, in to z uporabo avdio-video sistemov, pri čemer stik sicer ni več fizičen, je pa neposreden. Take rešitve bi zagotovo zmanjšale obremenjenost zdravstvenega sistema in skrajšale čakalne vrste, a Kotar opozarja, da bi morali biti koraki premišljeni in nekoliko počasnejši, da ne bi trpeli varnost in kakovost storitve. Vsekakor pa je zelo pomembno, da je uporabniška izkuš­nja – prijazna.

Ponudniki zdravstvenih storitev povprašujejo po informacijskih rešitvah, ki jim bodo kjerkoli na terenu omogočile varno komunikacijo in izmenjavo dokumentov za obravnavo pacientov na domu ter komunikacijo med izvajalci zdrav­­stvenih storitev. Vse bolj zanimiv je elektronski zdravstveni karton pacienta, za vse rešitve pa velja, da bodo morale biti povezane.



»V prihodnosti bo mogoče na podlagi vzpostavljenih sistemov in pravilno zbranih podatkov poskrbeti tudi za zgodnejše odkrivanje bolezenskih stanj pri posamezniku. Z izmenjavo agregiranih podatkov, npr. na ravni EU, pa bo mogoče oblikovati tudi izboljšane ekspert­ne modele za sistematično odkrivanje bolezni v celotni družbi,« je svoje videnje prihodnjega razvoja pametnih rešitev v zdravstvu strnil Andrej Kotar.

Informatizacija delovnih mest

Digitalizacija vpliva na vse procese v zdravstvu. Prihrani čas, zaradi velikega obsega razpoložljivih informacij povečuje tudi kakovost dela. Kljub temu se ni bati, meni Mirjam Kerpan Izak, direktorica podjetja List, da bo ogrozila delovna mesta za različne profile v zdravstvu, le skrčila bo nepotrebna, ponavljajoča se opravila. Moduli, ki jih podjetje vključuje v svoj program Hipokrat, ki ga uporablja zdravstveno osebje v vseh segmentih zdravstva, so namenjeni prav razbremenitvi zdravstvenih delavcev in zdravljenju na podlagi pravih informacij ob pravem času.



»Ponudniki programskih rešitev smo večkrat deležni kritike, da naše rešitve niso povezljive, a tukaj morajo ukrepati deležniki na strani države,« sogovornica pokaže na ministrstvo za zdravje, NIJZ, ZZZS. Še vedno je precej področij, na katerih standardi niso določeni in vsak pokriva samo svoj interni proces. Če bi imeli skupne smernice, bi bile rešitve povezljive. Kerpan Izakova posebej pozdravlja digitalne rešitve (dostopnost informacij) za prebivalstvo, portal zVEM, ki naj bi spodbudil vse zdravnike, da bodo izvidi in odpustnice vseh pacientov na voljo v državni hrbtenici. Opozarja pa, da je treba najti rešitev tudi za del populacije, ki nima dostopa do digitalne identitete.

Prilagojeno posamezniku

Sodobna medicinska znanost v navezi z digitalno revolucijo zdrav­stva omogoča zdravljenje, prilagojeno posamezniku – da vsak bolnik dobi njemu in njegovi bolezni prilagojeno zdravstveno oskrbo prav takrat, ko jo potrebuje. »Digitalizacija že ponuja nove načine zbiranja in analiziranja visoko kakovostnih podatkov posamez­nega bolnika ter hkrati povezavo njegovih podatkov z ogromnimi količinami podatkov drugih bolnikov za analizo z algoritmi, ki temeljijo na umetni inteligenci,« pojasnjuje Nina Remškar iz podjetja Roche Slovenija. »Spoznanja, kaj vsakega od nas loči kot posameznika, lahko prevedemo v personalizirano in s tem izboljšano oskrbo vsakega človeka. Podatki iz vsakodnevne klinične prakse, molekularne informacije, pridobljene s sekvenciranjem naslednje generacije, podatki z nosljivih naprav in mobilnih aplikacij ter novi načini kliničnih preskušanj spreminjajo prihodnost zdravstvene oskrbe.«

Podatki vsi na enem mestu

Po izkušnjah, ki so jih v podjetju Better dobili pri uvajanju digitalnih rešitev v bolnišnicah, klinično osebje večinoma pozdravlja digitalizacijo in si je želi. Vendar tudi pričakuje, da bodo nove digitalne rešitve preproste za uporabo in v pomoč pri njihovih dnevnih opravilih, ne pa namenjene zgolj zajemu administrativnih in obračunskih podatkov. Želijo si rešitev, ki jih bodo lahko uporabljali na katerikoli napravi, bodisi na pamet­nem telefonu, tablici, prenosniku, računalniku ob pacientovi postelji. Predvsem pa pričakujejo, da bodo ne glede na uporabljeno aplikacijo vedno imeli na voljo vse podatke o pacientu na enem mestu v digitalni obliki. Tako bodo lahko več časa namenili skrbi za pacienta.



Kako pa lahko digitalizacija zdravstva pripomore k zdravemu staranju in čim dolgotrajnejši samostojnosti starostnikov na domu? Predvsem so pomembne preventivne dejavnosti in zgod­nje odkrivanje bolezni oziroma poslabšanja pri starostnikih ali kroničnih pacientih, meni Anže Droljc iz podjetja Better: »Tako potrebujemo predvsem podatke o prebivalstvu in nacionalno ekipo, ki proaktivno skrbi za izvajanje ukrepov, s katerimi se podaljšuje obdobje, ko smo zdravi. Ta ekipa na podlagi zbranih podatkov in zastavljenih kazalnikov tudi sprem­lja, ali so ukrepi učinkoviti ali ne. Pri kroničnih pacientih pa nujno potrebujemo sistem, ki bo omogočal spremljanje določenih vitalnih znakov posameznikov na daljavo in ob poslabšanju znal sam opozoriti medicinsko osebje, da je treba ukrepati in kako. Pravočasnost je pri tem izjemnega pomena.«

Izobraževanje in ozaveščanje

Zaradi hitrosti informatizacije zdravstva in visokih pričakovanj družbe je nujno intenzivno izobraževanje in vlaganje v digitalno opismenjevanje vseh akterjev v zdravstvenem (eko)sistemu, od zdravstvenih delavcev do pacientov in odločevalcev. A zdravstvena informatika se bo iz podporne prelevila v strateško le, če se bodo sočasno z digitalizacijo spremenili tudi nedigitalni, notranji procesi, meni direktor Infoneta Vasja Rebec.



Za odločevalce je včasih velik zalogaj že razumevanje osnov trenutne arhitekture digitalnega zdravstva. Vsak od njih bi moral obvladati osnovne funkcionalnosti glavnih gradnikov našega digitalnega zdravstvenega sistema (e-zdravje), HISi (hospital oz. health IS in vsemi lokalnimi podsistemi), ERPi (glavna knjiga, skladiščno poslovanje), obračun zdravstvenih storitev ... Te osnove skupaj s poznavanjem financiranja zdravstvenih storitev omogočajo pripravo kakovostne razvojne strategije digitalizacije v zdravstvu.

Kar zadeva zdravstvene delavce, Rebec razlikuje med opolnomočenjem in zgolj digitalnim opismenjevanjem. Nujno je prvo. »Zdravstveni delavci morajo biti podrobno seznanjeni, treba jim je omogočiti izobraževanje o uporabi specifične rešitve, pa tudi in predvsem o tem, kako s pomočjo digitalno podprtega procesa izvedejo neko aktivnost bolj učinkovito, z boljšim izidom.« Izboljšave procesov morajo biti smiselne in intuitivne, da jih bodo zdravstveni delavci sprejeli in uporabljali. A čeprav bodo rešitve smiselne in preproste, ne bo šlo brez izobraževanja uporabnikov zdravstvenih storitev.