Pred pristojnimi delovnimi telesi državnega zbora so se začela zaslišanja devetih kandidatov za ministre v nekoliko preoblikovani vladi Roberta Goloba. Ta bo po novem imela 19 ministrstev in en vladni urad, ob tem se štirim ministrstvom spreminjajo dosedanja področja, dve vladni službi pa preraščata v ministrstvo.

Na ministrstvih pred reorganizacijo vlade strah in nezadovoljstvo zaposlenih

Spremenjeni zakon o vladi, ki je bil po potrditvi na novembrskem referendumu uveljavljen tik pred koncem leta 2022, prinaša tri nova ministrstva: za visoko šolstvo, znanost in inovacije, za okolje, podnebje in energijo ter za solidarno prihodnost. Ministrstvom za okolje in prostor, za infrastrukturo, za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za izobraževanje, znanost in šport se spreminjajo pristojnosti in imena, službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter za digitalno preobrazbo pa postajata ministrstvi.

Vodenje dveh od treh novih ministrstev bosta prevzela dosedanji šolski minister Igor Papič in infrastrukturni minister Bojan Kumer, ki sta zato ob uveljavitvi novele zakona o vladi odstopila, nato pa je premier Robert Golob v začetku tega tedna v DZ vložil seznam devetih ministrskih kandidatov.

Pet se jih pred poslanci predstavlja danes. Člani odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino so prisluhnili kandidatu za ministra za vzgojo in izobraževanje Darju Feldu, nato pa bodo prisluhnili še kandidatu za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Papiču.

Pred člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor se je že predstavila kandidatka za ministrico za infrastrukturo Alenka Bratušek, opoldne pa bo nastopil kandidat za ministra za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Popoldne bo sledila še seja odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, na katero je vabljena kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.

Zaslišanja preostalih štirih kandidatov za ministre bodo sledila v petek, vsi skupaj pa bodo v DZ najverjetneje zaprisegli na redni januarski seji, ki se začne 23. januarja.

Darjo Felda, kandidat ministra za šolstvo FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Felda v predstavitvi o pomenu digitalizacije in prenovi prvega triletja

Kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je v predstavitvi pred pristojnim odborom DZ izpostavil pomen digitalizacije, na področju katere morajo opolnomočiti vzgojitelje in učitelje na vseh stopnjah. Predstavil je tudi predvideno prenovo kurikuluma v vrtcih in prvega triletja osnovne šole. Poudaril je, da se je treba zavedati vse večjega pomena vseživljenjskega izobraževanja, saj se potrebe po kompetencah in zahteve na delovnih mestih stalno spreminjajo.

Glede predšolske vzgoje je ocenil, da je ta pri nas »zelo dobro postavljena«, pri čemer je izpostavil velik delež vključenih otrok v predšolsko vzgojo, četudi ta ni obvezna. To je, kot je poudaril, zelo pomembno za kasnejši uspeh otrok ne samo v šoli, ampak tudi v družbi. Na področju osnovne šole so po ocenah Felde nujne spremembe zakona o osnovni šoli. »Potrebujemo drugačno šolo, drugačne podatke, drugačno delovanje,« je dejal. 

Bratuškova med cilji infrastrukturnega ministrstva izpostavila varno, zeleno in digitalno

Kandidatka za ministrico za infrastrukturo Alenka Bratušek je med cilji, ki jim bo sledila kot ministrica, v ospredje postavila »varno, zeleno in digitalno«. Na zaslišanju je izpostavila predvsem vlaganja v železniško infrastrukturo, ki so ključna pri zasledovanju trajnostnih ciljev.

Delovna skupina preučuje smiselnost ustanovitve nove Adrie

Ministrstvo bo za železniško infrastrukturo letos namenilo 486 milijonov evrov, kar je 173 milijonov oziroma 55 odstotkov več kot lani. »Gre za korak v pravo smer,« je prepričana. Med prioritetami v prihodnje je navedla dvotirne železniške povezave med prestolnico ter Kranjem, Kamnikom in Ivančno Gorico. Na ministrstvu upajo, da bi bil do konca leta sprejet državni prostorski načrt za dvotirno povezavo Ljubljana–Kranj. Trasa bo potekla ob obstoječi progi, ocenjena vrednost tega projekta je približno 600 milijonov evrov, je dejala.

Alenka Bratušek, kandidatka za ministrico za infrastrukturo FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Več sredstev bo letos namenjenih tudi za kolesarsko infrastrukturo, in sicer sto milijonov evrov, kar je 51 odstotkov več kot lani. Izpostavila je tudi področje letalstva, »kjer lahko ugotavljamo, da je povezljivost v zadnjih dveh, treh letih bistveno slabša, kot je bila pred tem«. Bratuškova razloga vidi v koronski krizi, ki je prizadela letalsko industrijo, in v stečaju Adrie Airways.

Med tremi največjimi infrastrukturnimi projekti je izpostavila tudi tretjo razvojno os in drugi železniški tir med Divačo in Koprom, pri katerem je prav tako načrtovana dvotirnost. V pripravi je sprememba državnega lokacijskega načrta, na ministrstvu upajo, da bo sprejet do konca leta. Vrednost drugega, vzporednega tira v stalnih cenah je ocenjena na 284 milijonov evrov.

Tretji večji projekt pa je Potniški center Ljubljana, ki je po besedah Alenke Bratušek pomemben za celotno državo, ne le za prestolnico. Sestavljen je iz treh delov, pri čemer bo država gradila železniško postajo. Vrednost tega dela projekta je ocenjena na 250 milijonov evrov. Vlogo za gradbeno dovoljenje so oddali aprila lani, kot pravi Bratuškova, računajo, da bi lahko v kratkem dobili in spomladi začeli gradnjo nadvoza nad Dunajsko cesto. Vrednost tega dela je 58 milijonov evrov.