Delovna skupina preučuje smiselnost ustanovitve nove Adrie

Kandidatka za ministrico za infrastrukturo Alenka Bratušek je uspešno prestala zaslišanje pred odborom za infrastrukturo povzela naloge države na področju infrastrukture. Izpostavila je železniške projekte, več je spregovorila o drugem tiru, tretji razvojni osi in Potniškem centru Ljubljana. Kot tri ključne cilje je izpostavila zeleno, varnost in digitalizacijo.

Alenka Bratušek, nekdanja predsednica vlade, nekdanja ministrica za infrastrukturo in zdaj državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu, je pojasnila, kaj je ministrstvo v mandatu te vlade postorilo in kateri so cilji za prihodnje.

Iztekajo se podaljški finančne perspektive

Omenila je, da se izteka čas za zaključevanje projektov, ki so sofinancirani iz prejšnje finančne perspektive. Tudi zato se povečujejo sredstva za železniško infrastrukturo, je dejala: »Sredstva za železniško infrastrukturo, torej za vzdrževanje in obnove, se v letu 2023 povečujejo za 173 milijonov evrov oziroma za 55 odstotkov. Kar verjamem, da je korak v pravo smer. Če želimo govoriti o zelenem, potem je treba železnicam dati prioriteto. Podobno je na kolesarskih poteh, za katere je letos predvidenih sto milijonov evrov, kar je 34 milijonov evrov več kot lani.«

Kot največje železniške projekte letos je naštela nadaljevanje modernizacije primorske proge, zaključek nadgradnje proge Maribor–Šentilj in vozlišča Pragersko ter začetek nadgradnje železniških postaj v Ljubljani in na Jesenicah ter gradnjo novega postajališča Ljubljana Rudnik.  

Kot tri ključne cilje je Bratuškova izpostavila zeleno, varnost in digitalizacijo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kmalu gradbeno dovoljenje za ŽP Ljubljana

Ocenjena vrednost projekta prenove ljubljanske železniške postaje je 250 milijonov evrov. »Upamo, da bo gradbeno dovoljenje v kratkem izdano in da bomo letos spomladi začeli nadgradnjo, torej nadvoz nad Dunajsko cesto. Nadgradnja naj bi potekala do leta 2027, moj cilj pa je, da poskušamo poiskati rezerve in da bi železniško postajo končali leto prej.« Leta 2026 naj bi namreč preostali investitorji končali gradnjo avtobusne postaje Ljubljana in komercialnega dela s trgovskim središčem, poslovno stavbo, hotelom in stanovanji.

Napovedala je še pripravo prostorskih načrtov za gradnjo drugih tirov med Ljubljano ter Kranjem, Kamnikom in Ivančno Gorico. Državni prostorski načrt za progo do Kranja bo predvidoma sprejet letos, do Kamnika in Ivančne Gorice pa še nekaj let ne.

Novelacija investicijskega programa drugega tira

Bratuškova je napovedala novelacijo investicijskega programa drugega tira, saj je investitor za tretji sklop prejel okoli 200 milijonov evrov vredno ponudbo za tretji sklop, torej tehnično opremo na drugem tiru, medtem ko je investicijski program predvideval 50 milijonov evrov nižjo vrednost. Ob tem je bila kritična do prejšnje vlade, ker je v novelaciji enkrat že »populistično« znižala rezervo za nepredvidene izdatke s sto milijonov evrov na 34 milijonov evrov. »Novelacija investicijskega programa 2 je soočenje z realnostjo. Če bi še vedno imeli sto milijonov evrov rezerve, novelacija ne bi bila potrebna,« je dejala in dodala, da je tudi po podražitvi tretjega sklopa vrednost skupne investicije še vedno nižja, kot je bila ocenjena vrednost drugega tira leta 2019.

Dejala je še, da namerava vlada še letos sprejeti državni lokalni načrt za drugi tir na novi progi med Koprom in Divačo. Ocenjena vrednost dodatnega tira v stalnih cenah je 284 milijonov evrov.

Vlada bo sprejela novelacijo investicijskega programa drugega tira. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Dveletna zamuda pri tretji osi

Dars je pri tretji osi najdlje z gradnjo na delu med Velenjem in Slovenj Gradcem. Resolucija iz aprila 2021 predvideva zaključek del do leta 2026. Vendar ima Dars idejo, da bi dela končali šele leta 2028, je opozorila Bratuškova. Ta je dejala, da odgovornosti za dveletno zamudo, ki so jo pridelali v zadnjih dveh letih, kot ministrica nase ne bo mogla prevzeti, da pa bodo preverili, kako zamude čim bolj skrajšati.

Subvencioniranje prevoza letalskih potnikov

Bratuškova je spregovorila tudi o slabi letalski povezljivosti Slovenije. To je mogoče popraviti po dveh poteh, je dejala. Vlada bo v kratkem sprejela interventni zakon za subvencioniranje prevoza potnikov na destinacije, ki jih bodo določili skupaj z gospodarskim ministrstvom: »Sprejetje zakona predvidevamo v kratkem, saj želimo s temi spodbudami ujeti poletno sezono, ki se začne konec marca.« Po sprejetju zakona bo treba pripraviti razpis in dobiti soglasje evropske komisije.

Ob tem je še dodala, da so na ministrstvu za infrastrukturo ustanovili delovno skupino, ki načrtuje do sredine leta dobiti odgovor, ali bi bila ustanovitev nove letalske družbe upravičena.

Bratuškova je spregovorila tudi o slabi letalski povezljivosti Slovenije, ki je posledica propada Adrie Airways. FOTO: Leon Vidic/Delo

Bratuškova o podražitvah

Želim si, da bi čim več investicij opravili domači gradbinci, pomembno pa je, da se izvajalce išče na javnih razpisih. Leto 2023 bo izziv najti gradbeno operativo za vse projekte, ki so načrtovani. Bolj pomembno je, da v državi sprejemamo odločitve za več let naprej, potem bodo tudi izvajalci vedeli, kaj lahko pričakujejo v prihodnjih letih, je dejala kandidatka za ministrico.

Rast cen gradbenega materiala je eden večjih izzivov, je dodala: »Od vseh odgovornih za projekte na eni strani in izvajalci na drugi strani zahtevam spoštovanje pogodbe. Največ izzivov je v pogodbah s fiksnimi zneski. Zakon o obligacijskih razmerjih to rešuje in jasno določa, da se morajo upoštevati dvigi cen stroškov elementov. Rast cen se upošteva nad desetodstotnim dvigom cen. Prek tega določila tudi ministrstvo za infrastrukturo ne more. Ti dvigi se računajo od dneva podpisa pogodbe. Naše navodilo bo, da je to treba spoštovati.«

Da je bila predstavitev Alenke Bratušek uspešna, je glasovalo devet poslancev, pet jih je bilo proti.