Ljubljana – Lani so virus HIV odkrili pri 34 ljudeh, kar je manj kot kadarkoli po letu 2010. V Sloveniji naj bi po ocenah NIJZ konec leta 2019 živelo nekaj manj kot tisoč ljudi z virusom HIV, od katerih jih približno petina ne ve, da so okuženi. Za aidsom je lani zbolelo sedem oseb, pri vseh so okužbo prepoznali v istem letu, umrle so tri osebe s hivom, zaradi aidsa nihče. Relativno nizki umrljivost in obolevnost kažeta na dobro dostopnost kakovostnega zdravljenja, tudi najnovejših protiretrovirusnih zdravil. A testiranj v času epidemije skorajda ni bilo, zato bo prihodnje leto realen kazalnik vpliva preobremenjenosti zdravstvenega sistema zaradi covida-19.
Največ novih diagnoz je bilo med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. INFOGRAFIKA: Delo
Dostopnost zdravstvenih storitev je zaradi epidemije tudi za ljudi z virusom HIV omejena, čeprav večina z zdravili uspešno obvladuje okužbo in ne morejo okužiti drugih.
Mitja Ćosić, strokovni sodelavec Legebitre na področju tega virusa in vodja dejavnosti testiranja v skupnosti, opozarja, da se še posebno starejši segment te populacije srečuje s komorbidnostmi, zato je neoviran dostop do zdravstvenih storitev zanje zelo pomemben: »Marca, v času razglasitve prve epidemije, se je v težavah znašlo kar nekaj ljudi z začasnim ali stalnim bivališčem v Sloveniji, ki HIV zdravijo v tujini. Zmanjkalo jim je zdravil, v državo, kjer se zdravijo in kjer jim predpisujejo zdravila, niso mogli, pošiljati zdravila iz tretjih držav ni dovoljeno, nakup zdravil na beli recept pa bi bil predrag.« Zdravljenje virusa HIV mora potekati neprekinjeno.
Število testiranj se je prvič zmanjšalo
Tudi vpliv covida-19 na presejalno testiranje je izrazito negativen tako v zdravstvu kot pri Legebitrini testirni točki, saj se to letos bodisi ni izvajalo (od marca do maja in znova zdaj) bodisi je bil dostop zaradi spoštovanja varnostnih ukrepov omejen z naročanji in omejenim številom prostih mest za testiranje.
Društvo informacijski center Legebitra izvaja brezplačno in zaupno prostovoljno testiranje in svetovanje v skupnosti za MSM. Testiranje, ki poteka v partnerstvu z IMI Medicinske fakultete, se izvaja na stalni testirni točki v Ljubljani, v desetih mestih drugod po Sloveniji in vsaj še na treh lokacijah druženja ciljne populacije. Uporabnikom je poleg presejalnega testiranja na HIV omogočeno tudi testiranje na hepatitis B, hepatitis C, sifilis in gonorejo.
»Vse od začetka našega testiranja leta 2009 je število testiranih raslo, letos jih bo prvič manj kot leto pred tem. Leta 2016 smo na primer testirali 819 ljudi, nato 1018, leto za tem 1317, lani 1430, letos pa skupaj 897. Trenutno testiranj ne izvajamo, leto pa je skoraj pri koncu, kar pomeni, da številke ne bodo bistveno višje,« pravi Ćosić. Slaba dostopnost testiranja lahko pomeni manj prepoznanih okužb, manj zdravljenih in s tem tudi večjo verjetnost za nenadzorovano širjenje.
34 ljudi se je lani v Sloveniji okužilo z virusom HIV. FOTO: Š Jason Lee/Reuters
Testi za 25 evrov
Z različnimi ukrepi in trdim delom smo v Sloveniji v zadnjem desetletju na področju preprečevanja okužbe z virusom HIV dosegli zmanjšanje števila okužb. Pri Legebitri si zato želijo nadaljevati kakovostno delo – lani so skoraj polovico vseh diagnoz med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, odkrili v njihovem društvu. V skupnosti so testirali 1022 ljudi, nekatere v skladu s priporočili Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) večkrat, tako da so skupno opravili 1373 testov. Želijo, da bi se zelo kakovostna celostna zdravstvena oskrba pri nas nadaljevala.
Dr.
Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je v Delovi
Sobotni temi opozoril tudi na pomembno novost, s katero bi lahko omejili širjenje, in sicer samotestiranje. »Avtotest za odkrivanje virusa HIV bo na voljo v vseh lekarnah v Sloveniji, če ga bodo naročile. Cena bo sprejemljiva (okrog 25 evrov), mogoče ga bo tudi kupiti po spletu, kar bo zaradi anonimnosti še toliko ugodneje.«
Pri nas smo imeli oziroma imamo deset bolnikov, okuženih s koronavirusom, ki so pozitivni tudi na HIV. Po besedah dr. Tomažiča bolezen pri večini poteka blago do zmerno brez hudih zapletov. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da bi bila lahko škoda v populaciji s HIV oziroma aidsom zaradi pandemije koronavirusa ogromna. V Sloveniji so zaradi kakovostne zdravstvene oskrbe bolj optimistični, hudih posledic (razen preventive) naj ne bi bilo.
Mitja Ćosić o stigmah:
»Hiv v biološkem smislu ni podoben koronavirusu, več podobnosti je v družbenem smislu, saj vsaka epidemija infekcijske bolezni sproži podobne odzive družbe. Aids je bil sprva gejevski rak oziroma 'kuga toplih bratcev', kot so jo v zgodnjih osemdesetih poimenovali v eni od slovenskih revij. SARS-CoV-2 je za nekatere kitajski virus. Stigmatiziranje drugačnih, pa naj bodo neka manjšina znotraj lastne populacije ali pa tujci, ki naj bi bili krivi za izbruh bolezni, je značilen odziv.«
Komentarji