Ilka po jasni odločitvi zdaj išče novega trenerja

Zdelo se je, da visijo smuči na klinu, a le za kratek čas. Dvakratna svetovna prvakinja v smuku Ilka Štuhec bo tekmovalno upokojitev odložila vsaj še za eno leto. Glavni razlog so nedvomno olimpijske igre v Cortini d'Ampezzo prihodnje leto, ki predstavljajo preveč mikavno priložnost za slovo. A pot do te odločitve ni bila lahka; Mariborčanka je za STA priznala, da tehtanje o nadaljevanju kariere še nikoli ni bilo tako resno kot prav letos.

Po sezoni, ki ni izpolnila njenih visokih pričakovanj – zlasti po menjavi v ekipi, ko je mamo Darjo Črnko zamenjal trener Aleš Gorza – se je Ilka znašla na razpotju. »Povprečni rezultati«, kot jih sama označuje, je niso zadovoljili. Njen cilj sta bili tako v svetovnem pokalu kot na svetovnem prvenstvu vsaj uvrstitev med najboljših pet, tiha želja pa seveda stopničke, ki jih je v preteklosti že redno osvajala. Šampionska miselnost pač ne dopušča povprečja.

Po koncu sezone je sledilo obdobje intenzivnega razmisleka: je napočil čas za slovo od vrhunskega športa? Na veliko veselje slovenskih ljubiteljev smučanja dvomov ni več. »Zdaj so spet in želja in motivacija in volja, in vse skupaj«, je za STA potrdila Štuhčeva. Vendar takoj dodaja iskreno priznanje: »Je bilo že nekajkrat do sedaj v karieri tako, da je bila mogoče malo manjša (motivacija), da je mogoče skoraj več ni bilo, nikoli sicer tako resno kot letos, to moram priznati«, je povedala Štuhec.

Kaj je torej prevesilo tehtnico? »Po razmisleku, pogovoru z nekaterimi ljudmi, ki mi pomenijo največ, sem vseeno uvidela, da ne morem kar tako nehati, sem motivirana, zdrava, da nadaljujem«, je razložila najboljša slovenska smukačica vseh časov. Ključno spoznanje pa je bilo: »Ni vredno tako končati.« Dodaja, da je do tega »tudi sama v bistvu gor prišla, po domače, enostavno imam za pokazati še nekaj več, da to letos definitivno ni to, in da pač ni druge, kot da vztrajam«, je povedala Mariborčanka.

Po koncu sezone je sledilo obdobje intenzivnega razmisleka: je napočil čas za slovo od vrhunskega športa? Na veliko veselje slovenskih ljubiteljev smučanja dvomov ni več. »Zdaj so spet in želja in motivacija in volja, in vse skupaj«, je za STA potrdila Štuhec. FOTO: Voranc Vogel

Zato je tudi logična poteza, da je Štuhec z 31. marcem po le eni sezoni končala sodelovanje z Gorzo. Iskanje novega trenerja oziroma sestava celotne ekipe je zdaj njena prioriteta. »Čisto vse je še v procesu dogovora, tako da je težko reči karkoli«, ostaja skrivnostna. Priznava, da brez trenerja ne bo šlo, čeprav se zaveda ironije, da bo težko našla nekoga s primerljivimi tekmovalnimi uspehi.

A kot poudarja, vrhunski rezultati niso pogoj za vrhunskega trenerja. »Eni mogoče niso bili vrhunski smučarji, so pa vrhunski trenerji, nikjer ne piše, da bi bila jaz vrhunska trenerka«, je za STA povedala Štuhčeva. Pri izbiri novega trenerja ne išče nekoga, ki bi jo učil osnovne tehnike – »pač to ve čisto vsak«, pravi – ali jo skušal preoblikovati v kopijo tekmic, kot sta Federica Brignone ali Lara Gut-Behrami. Pri tako izkušeni tekmovalki gre bolj za finese in iskanje tistih stotink, ki ločijo povprečje od vrha. »Ne gre za to, da se pri meni, ki nisem več najmlajša, skuša kaj spreminjati (...) ampak da se izvleče iz mene stvari, ki jih znam in ki so nekje v meni, in jih pokažem takrat, ko jih moram«.

Ključno bo medsebojno razumevanje in zaupanje. »Vem kaj vidim oziroma čutim, vseeno potrebuješ od zunaj nek 'feedback', kako je bilo, kako bi mogoče šlo drugače, kar se tiče linije (...) predvsem pa, da se na neki človeški ravni enostavno stvari 'poklopijo', da se razumeš, da vidiš, da so ljudje s srcem pri stvari, da tudi oni verjamejo, ker jaz sama verjamem v to, da sem še sposobna marsikaj pokazati,« poudarja pomen prave kemije v ekipi. Vrhunski šport je namreč veliko več kot le fizična pripravljenost.

Ilka jasno ve, kaj pričakuje od ekipe: popolno logistično podporo, da se sama lahko osredotoči izključno na smučanje. »Sama ne morem hkrati postaviti proge, jo zgladiti (...) narediti plana. Na meni je pripraviti prtljago (...) On [trener] mora vse to sestaviti, da bo takrat, ko bo treba, najboljše možno, da bom sproščena, mirna in pripravljena, da napadem«. Z jasnim ciljem in neposrednim pristopom verjame, da bo našla prave ljudi: »Vem, kaj hočem, še bolj vem, česar nočem«.

Veliko težo pri odločitvi za nadaljevanje je imela tudi lokacija prihodnjih olimpijskih iger.  FOTO: Stian Lysberg Solum/AFP

Ob pogledu na minulo sezono jo peče predvsem majhno število smukov – le šest v svetovnem pokalu. »Upam, da si lahko zaznal to rahlo agresijo pri tej majhni številki«, se pošali, a doda resneje: »Žal proti vremenu ne gre«. Najbolj pa bolijo trenutki, ko je bila blizu, a so jo napake oddaljile od vrha. »Ko si blizu, pa hkrati daleč, to je tisto, kar najbolj peče (...) Si tam, samo nisi tam«. Tisočkrat viden scenarij v hitrih disciplinah, kjer odločajo malenkosti. Priznava, da so napake tema za drugo debato, a na koncu je na progi sama – »kako sem pa prišla na start, pa (...) ni samo vse na meni«.

Veliko težo pri odločitvi za nadaljevanje je imela tudi lokacija prihodnjih olimpijskih iger. »Vsekakor je veliko pripomoglo, da bodo OI v Cortini (...) Olimpijska medalja je definitivno nekaj kar manjka, nekaj, kar bi se skoraj spodobilo, da pripada takšni karieri«, odkrito priznava lov na edino veliko lovoriko, ki je še ni osvojila. Cortina, legendarno prizorišče, je kot nalašč za morebitni veliki finale.

Ob tem se Štuhčeva zaveda svojega osamljenega položaja v slovenskem ženskem smuku in superveleslalomu. »Vsekakor bi si človek želel, da se vidi nek plod dobrega dela, da so zraven tudi mlade tekmovalke (...) Ampak žal ni nobenega«. Dodaja, da z veseljem deli izkušnje, a iskanje naslednic ni njena naloga. Žalostna realnost slovenskega ženskega smučanja v hitrih disciplinah.

Kot vsako leto pa ostaja odprto tudi vprašanje financiranja in podpore Smučarske zveze Slovenije. Pogovore s SZS vodi njen zastopnik Blaž Bolcar, medtem ko je Ilka osredotočena na sestavo ekipe. Kljub temu pošilja jasno sporočilo: »Jih je pa treba mogoče spomniti, da vseeno v Sloveniji ni toliko smukačic, da bi me mogoče vseeno malo bolj podprli«. A hkrati odločno doda, da je tudi morebitno pomanjkanje sredstev ne bo ustavilo: »Je pa tudi res, da sem dovolj nora, da bom tisto, kar bo manjkalo, plačala sama«. 

Pri izbiri novega trenerja ne išče nekoga, ki bi jo učil osnovne tehnike – »pač to ve čisto vsak«, pravi – ali jo skušal preoblikovati v kopijo tekmic, kot sta Federica Brignone ali Lara Gut-Behrami. FOTO: Leonhard Foeger/Reuters

Dobra novica za stabilnost je, da oprema ostaja ista in preverjena, slaba pa, da se po dolgih letih poslavlja serviser Roland Schneeberger, ki se bo posvetil družini. »Zelo sem zadovoljna z opremo (...) Je pa res, da iščem novega serviserja (...) Ker so v življenju tudi pomembnejše stvari, kot je smučanje, recimo družina (...) sem to sprejela in razumem«. Iskanje novega ključnega člena ekipe je torej v polnem teku.