V nadaljevanju preberite:

Slabe štiri mesece pred nadaljevanjem uveljavljanja pravic iz zakona o dolgotrajni oskrbi je pomanjkanje kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe rdeča nit okroglih miz in strokovnih srečanj vseh, ki se bodo ukvarjali z dolgotrajno oskrbo. Tako je bilo tudi na socialnem klubu z naslovom Dolgotrajna oskrba – med zakonodajo in potrebami terena, ki ga je pripravila Socialna zbornica Slovenije.

Dolgotrajna oskrba na domu, ki bo vpeljana prvega julija, je nadgradnja pomoči na domu, pri čemer bodo tisti, ki bodo do nje upravičeni, dobili tudi fizioterapijo in delovno terapijo na domu. Konec leta pa bo uvedena dolgotrajna oskrba v domovih za starejše, pri čemer bodo stanovalci za namestitev plačevali nižjo oskrbnino kot je zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo, to je po novem 782 evrov, je poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Minister je optimističen glede časovnice, izvajalci pa vidijo veliko odprtih vprašanj. Prvega julija, ko bo uvedeno plačevanje posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo – pri čemer bodo zaposleni in delodajalci plačevali en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine; tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače –, je predviden začetek storitev dolgotrajne oskrbe na domu, vključno z e-oskrbo in storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti; slednji dve tudi za uporabnike, ki so izbrali oskrbovalca družinskega člana. Prvega decembra pa bo uvedena dolgotrajna oskrba v instituciji, vključno s storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti, upravičenci bodo lahko izbrali denarni prejemek, vključno z e-oskrbo ter storitvijo za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Za tiste, ki so izbrali oskrbovalca družinskega člana, pa bo od takrat na voljo tudi nadomestna oskrba v času odsotnosti oskrbovalca.