V nadaljevanju preberite:

Bliža se začetek izvajanja še drugih pravic upravičencev do dolgotrajne oskrbe (DO) v novem letu, ki jih je prinesel zakon o dolgotrajni oskrbi – prva je bila do oskrbovalca družinskega člana, ki se je začela januarja, reševanje teh vlog pa še vedno poteka zelo počasi –, vendar upravičenci še vedno ne vedo, katere pravice bodo pridobili, izvajalci pa ne, katere storitve bodo lahko izvajali in katerih ne.

Na strokovnem omizju Združimo moči za dostopno in varno dolgotrajno oskrbo v organizaciji društva za dostojno starost Srebrna nit na Festivalu za tretje življenjsko obdobje so pričakovali tudi ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel in ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ki bi natančneje pojasnila rešitve za več težav, vendar ju ni bilo.

Namesto njiju sta prišla državna sekretarja, Denis Kordež z ministrstva za zdravje in Luka Omladič z ministrstva za solidarno prihodnost, ki sta ob poslušanju, s kakšnimi težavami in pomanjkanjem informacij se srečujejo na terenu, kjer bodo dolgotrajno oskrbo izvajali v praksi, v nagovorih povedala, da denarja nikoli ne bo dovolj, da čudežnega odgovora na kadrovske težave ni, da pri ministrstvih deluje nekaj strokovnih komisij, za katere se je v nadaljevanju pokazalo, da razpravljavci zanje sploh ne vedo, in da je nujna pozitivna naravnanost.

Razpravljavci so bili kritični do odločevalcev, da preveč govorijo, skupnega jezika pa ni, pozitivna naravnanost v besedah se ne kaže v dejanjih. Pozdravili so novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki jo je napovedal minister Maljevec, po kateri naj bi status oskrbovalca družinskega člana lahko pridobili tudi upokojenci. Hkrati so opozorili, da je treba takoj pristopiti tudi k drugim spremembam zakona o dolgotrajni oskrbi, saj je jasno, kje se zatika in kaj zavira razvoj oziroma izvajanje dolgotrajne oskrbe.