V tujini poporodne depresije vedno več, a detomori so še vedno redki

Primeri detomorov so izjemno redki in vsakič znova pretresejo. Medtem ko v tujini od leta 2010 do danes opažajo znatno povečanje poporodne depresije, pa je pri nas delež žensk s tovrstnimi težavami ves čas približno enak. Kako lahko pravočasno prepoznamo dejavnike tveganja in preprečimo najhujše?

V januarju je na Hrvaškem odmeval primer 34-letnice, ki je s triletnico šla v ledeno Savo, leta 2022 je primer detomora pretresel tudi Slovenijo: na deponiji Špaja dolina na območju Grosupljega so pri ločevanju odpadkov našli truplo novorojenčka. Kot je za Delo pojasnila asist. dr. Tea Terzić, dr. med., spec. psihiatrije, ki dela na Univerzitetni psihiatrični kliniki, je v takšnim primerih duševna motnja običajno neprepoznana ali neobravnavana. Pogosteje se lahko pripeti ženskam, ki so osamljene in imajo slabšo podporno mrežo.

Vzroki, ki posameznico privedejo do tega stanja, so večplastni: »Poporodna psihoza je redko stanje, ki se pojavi pri enem promilu žensk po porodu. To stanje ponavadi opazijo že v porodnišnici, vedenje porodnice se nenadoma izrazito spremeni, postane vznemirjena, nespeča, tesnobna, prestrašena, lahko pod vplivom halucinacij in blodenj, čustvovanje je lahko zelo nihajoče, težko naveže stik s svojim novorojenčkom. V zgodnjem obdobju po porodu je presoja ženske lahko motena,« je pojasnila dr. Terzićeva.

Dolgo sedenje je slabo za duševno zdravje

Dr. Lea Žmuc Veranič, dr. med., spec. psih., strokovna direktorica Psihiatrične bolnišnice Begunje, pri tem dodaja, da je – da bi preprečili detomor ali samomor – najprej treba sploh ugotoviti, da ženska o tem razmišlja. »Ugotoviti je treba dejavnike tveganja. Na splošno naj bi bila nosečnost preventivni dejavnik pred samomorom. Pri mamicah se po porodu lahko razvijejo simptomi, kot so depresivno razpoloženje, razdražljivost, labilno čustvovanje, utrujenost, tesnoba, vendar so samoomejujoči in minejo v nekaj dneh do nekaj tednih. Če vztrajajo dlje in so simptomi zelo hudi, pa je že mogoče govoriti o poporodni depresiji, ki je eden glavnih dejavnikov za samomorilno vedenje pri mamicah.«

Na starševstvo bi morali gledati kot na adolescenco – na čas korenitih sprememb

Kot pojasnjuje, v njihovi bolnišnici ne vodijo evidence o številu nosečnic in mamic, ki bi bolnišnico obiskale zaradi depresije oziroma tesnobe. Bolnice s takšnimi težavami obravnavajo tudi v sklopu konziliarne službe v Splošni bolnišnici Jesenice. Sicer so pri obravnavi nosečnic in mamic pozorni na vse pojavne oblike simptomov tesnobe in depresije: »Pozorni smo pri predpisovanju zdravil oz. terapij z njimi, saj vsako zdravilo za nosečnico in mamico ni primerno. Veliko pozornost posvečamo tudi drugim oblikam zdravljenja in jih naročamo na ustrezne kontrole. Po potrebi so lahko tudi hospitalizirane.«

Kot dodaja, so dejavniki tveganja za samomor pri porodnicah podobni kot dejavniki tveganja za preostalo populacijo, bolj pa so ogrožene mlajše, manj izobražene, neporočene ženske, tiste, ki so bile zlorabljene v otroštvu, dejavniki tveganja so tudi medpartnersko nasilje, komorbidnost z duševnimi motnjami, slaba socialna podpora, slabo finančno stanje, otrokova bolezen itd.

Depresija: Mnogi antidepresive opuščajo prehitro

Družba je bolj senzibilna, več je diagnosticiranih

Poporodna depresija se pojavi v petini primerov nosečnic ali porodnic, lahko torej že med nosečnostjo ali v prvem letu po porodu, in se pokaže bolj postopno z upadom razpoloženja in volje, s tesnobo, vsiljivimi mislimi, nespečnostjo in številnimi drugimi simptomi. Po besedah dr. Terzićeve je delež poporodne depresije približno 20-odstoten, kar študije opisujejo že vrsto let in se ne spreminja bistveno. Tudi dr. Žmuc Veraničeva pritrdi, da je najverjetneje delež poporodne depresije v zadnjem obdobju enak, le da so družba in posledično posamezniki bolj pozorni na simptome, ki se pojavljajo pri mamicah. Zato jih več tudi diagnosticirajo. 

Nekatere študije iz tujine pa kažejo na malo drugačen, naraščajoč trend primerov. V študiji o poporodni depresiji glede na raso in telesno težo Trends in Postpartum Depression by Race/Ethnicity and Pre-pregnancy Body Mass Index rezultati kažejo, da se je delež poporodne depresije v zadnjem desetletju v ZDA močno povečal, in sicer z 9,4 odstotka leta 2010 na 19,3 odstotka leta 2021. Rasne in etnične razlike v stopnjah poporodne depresije so še vedno prisotne, čeprav se že zmanjšujejo. Kot navaja raziskava, se je v tem obdobju stopnja poporodne depresije pri belkah povečala za 60 odstotkov, med Latinskoameričankami za 110 odstotkov, med temnopoltimi za 140 odstotkov, tako je pri temnopoltih ženskah leta 2021 delež znašal 22 odstotkov. 

Pri Azijkah in prebivalkah pacifiških otokov so zaznali največje relativno povečanje, s 3,6 na 13,8 odstotka, torej kar 280-odstotno povečanje. Višje stopnje poporodne depresije so opazili pri vseh kategorijah indeksa telesne mase, pri čemer je bila razširjenost še posebej izrazita pri ženskah z veliko težo.